1. A three-dose mRNA COVID-19 vaccine regime produces both suitable immunogenicity and satisfactory efficacy in patients with solid cancersUrška Janžič, Urška Bidovec, Peter Korošec, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Marina Čakš, Maja Ravnik, Erik Škof, Matija Rijavec, 2023, original scientific article Abstract: Background: The recommended booster third dose of vaccination against COVID-19 in cancer patients seems reasonable to protect them against a severe disease course. A prospective study was designed to assess the immunogenicity, efficacy, and safety of COVID-19 vaccination in this cohort. Methods: Patients with solid malignancies on active treatment were followed up after the primary course and booster third dose of vaccination to assess their anti-SARS-CoV-2 S1 IgG levels, efficacy in the case of SARS-CoV-2 infection, and safety. Results: Out of 125 patients receiving the primary course of vaccination, 66 patients received a booster third dose of mRNA vaccine, with a 20-fold increase in median anti-SARS-CoV-2 S1 IgG levels compared to Ab levels six months post-primary course of vaccination (p < 0.0001). After the booster third dose, anti-SARS-CoV-2 S1 IgG levels were comparable to healthy controls (p = 0.113). There was a decline in Ab levels 3 (p = 0.0003) and 6 months (p < 0.0001) post-third booster dose. No patients had either a severe disease course or a lethal outcome in the case of SARS-CoV-2 infection after the third booster dose. Conclusion: The third booster vaccination dose against COVID-19 in solid cancer patients triggers substantial immunogenicity and is safe and effective for preventing a severe COVID-19 disease course. Keywords: solid cancer, COVID-19 vaccination, booster third dose Published in DiRROS: 25.02.2026; Views: 691; Downloads: 348
Full text (1,55 MB) This document has many files! More... |
2. |
3. Prospective observational study of COVID-19 vaccination in patients with thoracic malignancies : adverse events, breakthrough infections and survival outcomesUrška Janžič, Andrej Janžič, Abed Agbarya, Urška Bidovec, Katja Mohorčič, Marina Čakš, Peter Korošec, Matija Rijavec, Erik Škof, 2024, original scientific article Abstract: Abstract: Due to the devastating COVID-19 pandemic, a preventive tool in the form of vaccination was introduced. Thoracic cancer patients had one of the highest rates of morbidity and mortality due to COVID-19 disease, but the lack of data about the safety and effectiveness of vaccines in this population triggered studies like ours to explore these parameters in a cancer population. Out of 98 patients with thoracic malignancies vaccinated per protocol, 60–75% experienced some adverse events (AE) after their first or second vaccination, most of them were mild and did not interfere with their daily activities. Out of 17 severe AEs reported, all but one were resolved shortly after vaccination. No significant differences were noted considering AE occurrence between different cancer therapies received after the first or second vaccination dose, p = 0.767 and p = 0.441, respectively. There were 37 breakthrough infections either after the first (1), second (13) or third (23) vaccine dose. One patient died as a direct consequence of COVID-19 infection and respiratory failure, and another after disease progression with simultaneous severe infection. Eight patients had moderate disease courses, received antiviral therapies and survived without consequences. Vaccination did not affect the time to disease progression or death from underlying cancer. Keywords: thoracic malignancies, cancer therapy, COVID-19 vaccination, adverse events, breakthrough infection Published in DiRROS: 24.03.2025; Views: 1347; Downloads: 831
Full text (1,28 MB) This document has many files! More... |
4. Rak neznanega izvora : nas izvor bolezni še zanimaErika Matos, Snežana Đokić, Srdjan Novaković, Marina Čakš, Rok Devjak, Nežka Hribernik, Kaja Cankar, 2024, professional article Abstract: Rak neznanega izvora (RNI) je opredeljen kot karcinom ali nediferencirana neoplazma, pri kateri z naborom standardnih diagnostičnih postopkov ni mogoče odkriti izvornega mesta bolezni. Tradicionalno RNI delimo v dve podskupini, pri čemer le približno 15 % primerov predstavlja prognostično ugodno skupino. Velika večina bolnikov spada v prognostično neugodno skupino in ima ob prvi prezentaciji obsežno breme bolezni. Možnosti zdravljenja so omejene, izidi bolnikov, zdravljenih z empirično kemoterapijo (KT) s platino ali taksani, pa so še vedno slabi, srednje celokupno preživetje je manj kot 10 mesecev. Za mnoge bolnike ostaja optimalna izbira najboljše možno podporno zdravljenje. Novi pristopi k obravnavi teh bolnikov se zdijo obetavni in so temeljit premik v paradigmi zdravljenja RNI; od zdravljenja, specifičnega za organ/tkivo, k zdravljenju, usmerjenemu na posameznega bolnika, ki temelji na genomskih spremembah njegovega tumorja. Prispevek povzema trenutne dokaze o uporabi vsakega od teh pristopov. Predstavljeno je tudi zdravljenje treh bolnikov z neugodnim RNI. Keywords: rak neznanega izvora, molekularne značilnosti, biološki označevalci Published in DiRROS: 26.07.2024; Views: 1897; Downloads: 649
Full text (2,83 MB) |
5. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Marina Čakš, Dominik Časar, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Ana Demšar, Rok Devjak, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Marija Ivanović, Urška Janžič, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Igor Požek, Nina Turnšek, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2023, professional article Abstract: Leta 2019 so bila objavljena Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom, ki so v slovenski prostor vnesla prepotrebno poenotenje diagnostike in zdravljenja z namenom izboljšanja preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Posodobitev Priporočil tri leta po izidu izvirnika prinaša največ novosti v poglavju o sistemskem zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. To kaže na izjemen napredek na področju razumevanja onkogeneze in biologije pljučnega raka ter s tem razvoja novih zdravil. Breme pljučnega raka ostaja veliko, saj je pljučni rak pri nas in v svetu še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak. Skoraj tretjina bolnikov s pljučnim rakom ne prejme specifičnega onkološkega zdravljenja, bodisi zaradi slabega stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni ali obsega bolezni. Polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, zaradi česar izboljšanje preživetja z malimi koraki sledi napredku v zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. Ti podatki nas opominjajo, da se bomo morali za velike premike v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom lotiti drugačnih pristopov. Kot najbolj obetavno se ponuja zgodnje odkrivanje bolezni, ko so možnosti ozdravitve pljučnega raka najboljše. Zapisana Priporočila so usmeritev za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Le s sodobnim multidisciplinarnim pristopom obravnave lahko bolniku ponudimo zdravljenje, ki mu omogoča najboljši izhod prognostično neugodne bolezni. Keywords: pljučni rak, priporočila Published in DiRROS: 27.07.2023; Views: 2725; Downloads: 1203
Full text (708,18 KB) This document has many files! More... |
6. Solid cancer patients achieve adequate immunogenicity and low rate of severe adverse events after SARS-CoV-2 vaccinationUrška Janžič, Urška Bidovec, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Nina Fokter Dovnik, Marija Ivanović, Maja Ravnik, Marina Čakš, Erik Škof, Jerneja Debeljak, Peter Korošec, Matija Rijavec, 2022, original scientific article Abstract: Background: SARS-CoV-2 vaccination in cancer patients is crucial to prevent severe COVID-19 disease course. Methods: This study assessed immunogenicity of cancer patients on active treatment receiving mRNA-based SARS-CoV-2 vaccine by detection of anti-SARS-CoV-2 S1 IgG antibodies in serum, before, after the first and second doses and 3 months after a complete primary course of vaccination. Results were compared with healthy controls. Results: Of 112 patients, the seroconversion rate was 96%. A significant reduction in antibody levels was observed 3 months after vaccination in patients receiving immune checkpoint inhibitors versus control participants (p < 0.001). Adverse events were mostly mild. Conclusion: Immunogenicity after mRNA-based vaccine in cancer patients is adequate but influenced by the type of anticancer therapy. Antibody levels decline after 3 months, and thus a third vaccination is warranted. Keywords: onkološko zdravljenje, imunogenost, osnovno cepljenje mRNA, čvrsti tumorji, anticancer treatment, immunogenicity, mRNA-based vaccination, solid cancer Published in DiRROS: 24.06.2022; Views: 2599; Downloads: 1142
Full text (2,03 MB) |