71. Zdravljenje duktalnega adenokarcinoma pankreasa : prikaz treh primerovEla Markočič-Rojc, Marija Ignjatović, 2022, published scientific conference contribution Abstract: Duktalni adenokarcinom ima slabo preživetje. V zadnjem času ni bistvenih novosti v zdravljenju, ki se razlikuje glede na razširjenost bolezni in molekularne značilnosti tumorja. V prispevku so predstavljeni primeri treh bolnikov z različno napredovalim rakom pankreasa. Prvi je imel mejno resektabilen tumor in smo ga zdravili neoadjuvantno s sistemsko terapijo po shemi FOLFIRINOX, a se je po operaciji izkazalo, da gre za metastatsko bolezen, zato smo uvedli sistemsko zdravljenje po shemi gemcitabin + nabpaklitaksel. Drugi je primer bolnika, ki smo ga zdravili adjuvantno s kemoterapijo z gemcitabinom in kapecitabinom ter radioterapijo. Tretji bolnik pa je bil zdravljen s paliativnim sistemskim zdravljenjem zaradi metastaske bolezni. Po začetnem zdravljenju po shemi FOLFIRINOX smo uvedli vzdrževalno zdravljenje s PARP inhibitorjem, saj je imel mutacijo BRCA.
Keywords: rak trebušne slinavke, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Published in DiRROS: 13.01.2023; Views: 609; Downloads: 123
 Full text (85,39 KB) |
72. Novosti v sistemskem zdravljenju karcinoma pankreasaMarija Ignjatović, 2022, published scientific conference contribution Abstract: Rak trebušne slinavke je v 90% primerov pankreatični duktalni adenokarcinom (PDAC). Čeprav ta predstavlja 3% vseh malignomov, je odgovoren za 5% smrti zaradi rakavih bolezni. Je ˝tihi˝rak, zato ga po navadi odkrijemo v napredovali fazi bolezni, ko radikalna operacija ni več možna. Le 25% bolnikov ima ob postavitvi diagnoze potencialno ozdravljivo bolezen. Neoadjuvantna sistemska terapija je indicirana za zdravljenje bolnikov z mejno resektabilnim PDAC. Adjuvantna sistemska terapija se priporoča pri vseh bolnikih, vključno s tumorji stadija 1, ki niso bili zdravljenji z neoadjuvantno sistemsko terapijo in so po resekciji PADC. Paliativna sistemska terapija je edina možnost zdravljenja bolnikov z lokalno napredovalim neresktabilnim in metastatskim PDAC.
Keywords: rak trebušne slinavke, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Published in DiRROS: 13.01.2023; Views: 492; Downloads: 98
Full text (110,04 KB) |
73. |
74. Celovita presoja vplivov na okolje – izkušnje s priprave območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov 2021–2030Matjaž Guček, Tina Simončič, Gregor Danev, Matjaž Harmel, Sašo Weldt, Matija Stergar, 2022, professional article Abstract: Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je postopek, s katerim je mogoče ugotoviti in oceniti vplive načrtovanih ukrepov načrta na okolje ter vključenost zahtev drugih inštitucij v načrt. Skladno z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-2) je treba CPVO izvesti tudi za načrte s področja gozdarstva. V okviru obnove območnih gozdnogospodarskih načrtov (GGN GGO 2021–2030) ter lovsko upravljavskih načrtov (LUN LUO 2021–2030) je bil za omenjene načrte prvič izveden postopek CPVO, in sicer en postopek za vseh štirinajst GGN GGO 2021–2030 ter en postopek za petnajst LUN LUO 2021–2030. Postopek CPVO se je začel z vsebinjenjem, v okviru katerega je bila na podlagi opredelitve pomembnih vplivov plana skupaj s pristojnim ministrstvom in mnenjedajalci sprejeta odločitev o vsebinah, ki se bodo presojale v nadaljevanju postopka CPVO. Za vsak sklop načrtov je bilo pripravljeno okoljsko poročilo z dodatkom, v katerem so se opredelili, opisali in ovrednotili pomembni vplivi izvedbe obeh sklopov načrtov na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine. Vpliv izvedbe GGN GGO 2021–2030 na okoljska cilja Trajnostna raba in varstvo naravnih virov ter Blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe je bil zaradi številnih pozitivnih učinkov načrtov ocenjen kot pozitiven (ocena A). Vpliv izvedbe GGN GGO 2021–2030 na okoljska cilja Ohranjena kulturna dediščina in Ohranjena narava je bil zaradi nekaterih pomanjkljivosti v načrtih ocenjen kot C – nebistven vpliv ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Ocenjeno je bilo, da bodo z izvedbo vsakega LUN LUO 2021–2030 nastali nebistveni negativni vplivi (ocena B) na okoljski cilj Trajnostna raba in varstvo naravnih virov in da bo vpliv izvedbe vseh petnajstih LUN LUO 2021–2030 na okoljski cilj Ohranjena narava nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). V obeh okoljskih poročilih so bili navedeni omilitveni ukrepi, ki so bili vgrajeni v osnutke načrtov. CPVO je dolgotrajen in zapleten postopek, ki znatno podaljšuje čas sprejemanja območnih načrtov. Vendar pa zaradi poglobljene presoje mnenjedajalcev in presojevalcev daje načrtom bistveno večjo težo. Hkrati se s CPVO izboljšuje vpetost gozdarskega in lovskega načrtovanja v okoljsko politiko Slovenije, kar daje obema sektorjema večjo veljavo.
Keywords: gozdnogospodarsko načrtovanje, lovsko načrtovanje, območni načrti, vplivi načrtov na okolje, okoljsko poročilo, dodatek, omilitveni ukrepi
Published in DiRROS: 22.12.2022; Views: 560; Downloads: 156
Full text (622,85 KB) |
75. Hibridno sodelovanje zainteresirane javnosti v procesu obnove območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030Aleš Poljanec, Matjaž Guček, Matija Stergar, Andreja Gregorič, Tina Simončič, Miha Marenče, Tjaša Baloh, Boris Rantaša, 2022, professional article Abstract: V letih 2020, 2021 in 2022 je potekala obnova območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov (v nadaljevanju območni načrti), ki bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov do leta 2030. Zaradi vse zahtevnejšega upravljanja gozdnih ekosistemov in usklajevanja številnih interesov je sodelovanje deležnikov v postopku priprave in sprejemanja območnih načrtov ključnega pomena. Pri tokratni obnovi območnih načrtov je bil velik poudarek ravno na vključevanju lastnikov gozdov in drugih deležnikov v proces izdelave in sprejemanja načrtov. Formalno določeno participacijo smo nadgradili z aktivnejšim vključevanjem zainteresirane javnosti prek številnih predstavitev, delavnic, anket in sestankov. V letih 2020 in 2021 je bilo tako v sklopu priprave območnih načrtov, poleg zbiranja pobud in javne razprave ter javne predstavitve načrtov, dodatno organiziranih 73 delavnic na regionalni in nacionalni ravni, na katerih je sodelovalo več kot dva tisoč udeležencev. Zaradi preprečevalnih ukrepov zaradi epidemije bolezni covid-19 je večina participativnih aktivnosti v letih 2020 in 2021 potekala v spletni obliki, kar je pospešilo digitalizacijo gozdarstva. Nastala so številna orodja za digitalno sodelovanje, in sicer od novih programskih rešitev na spletni strani do široke implementacije in uporabe orodij za digitalno sodelovanje. Rezultati participativnih aktivnosti so bili vgrajeni v osnutke območnih načrtov. Nadgradnja participativnega pristopa in vključevanje zainteresirane javnosti že v fazi priprave osnutkov območnih načrtov sta prispevala k večji usklajenosti gozdnogospodarskega in lovskoupravljavskega dela območnih načrtov, večji kakovosti in izvedljivosti načrtov ter usklajevanju ekonomskih, ekoloških in socialnih vidikov upravljanja z gozdnimi ekosistemi.
Keywords: gozdnogospodarski načrti območij, dolgoročni lovskoupravljavski načrti, participativno načrtovanje
Published in DiRROS: 22.12.2022; Views: 531; Downloads: 153
Full text (630,18 KB) |
76. Stereotaktična radiokirurgija v zdravljenju tumorjev centralnega živčevjaMarija Skoblar Vidmar, 2022, published scientific conference contribution Abstract: Stereotaktična radiokirurgija (SRS) je danes priporočena metoda zdravljenja malignih in benignih
možganskih tumorjev kot tudi nevroloških funkcionalnih in vaskularnih motenj. Definirana je kot
teleradioterapijska metoda pri kateri je natančno določen tarčni volumen, ki se obseva z biološko visoko tumorsko dozo,v eni ali največ v 5 frakcijah, s strmim padcem doze na robu tarčnega volumna in z lokalno kurativnim namenom. Hyper Arc je dokaj nova in napredna tehnika monoizocentričnega SRS obsevanja multiplih tarč v kratkem času.
Keywords: možganski tumorji, centralno živčevje, radioterapija
Published in DiRROS: 16.12.2022; Views: 467; Downloads: 111
Full text (172,17 KB) |
77. Vloga javne gozdarske službe pri obvladovanju požara Goriški Kras in posledice požara za gozdne ekosistemeAleš Poljanec, Boris Rantaša, Jaša Saražin, Branka Gasparič, Matej Kravanja, Marija Kolšek, Boštjan Košiček, 2022, professional article Abstract: Požar Goriški Kras, ki je vzplamtel 15. 7. 2022, pogašen pa je bil 29. 7. 2022, je doslej največji požar v Sloveniji, saj je zajel skupaj 3.707 ha površin, od tega 2.902 ha gozdov. Pogorela površina v Sloveniji in Italiji skupaj obsega okoli 4.500 ha. V intervencijo gašenja požara je bila že prvi dan nastanka požara vključena javna gozdarska služba, ki jo opravlja Zavod za gozdove Slovenije. Gozdarji so štabu za vodenje intervencije dali na voljo gozdarske karte z zarisom vseh prometnic. Zaradi dobrega poznavanja terena je bila glavna naloga ZGS sprva pomagati posameznim gasilnim enotam pri orientaciji v prostoru in usmerjanju po protipožarnih presekah in gozdnih cestah. V času največjega razvoja požara so bile naloge delavcev ZGS preusmerjene v sečnjo ob prometnicah in naseljih, kjer bi bilo mogoče ustaviti širjenje požara. V aktivnost so se vključili tudi gozdarji družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) in iz ZGS vpoklicani izvajalci sečnje in drugih del na protipožarnih presekah ter prostovoljci. Neposredna škoda v gozdovih je bila ocenjena na 24,9 milijona evrov, požar pa je pomembno prizadel tudi ekološke in socialne funkcije gozda
Keywords: požari v naravnem okolju, Goriški Kras, javna gozdarska služba, intervencijski posek, protipožarno varstvo
Published in DiRROS: 13.12.2022; Views: 566; Downloads: 153
Full text (856,14 KB) |
78. |
79. |
80. |
