Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "author" (Maja Primic-Žakelj) .

1 - 10 / 163
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
2.
3.
Samoodvzem vaginalnega vzorca za test HPV pri neodzivnicah presejalnih programov raka materničnega vratu
Urška Ivanuš, Maja Primic-Žakelj, 2012

Abstract: Ozadje in namen: V dobro organiziranih presejalnih programih raka materničnega vratu v Evropi in tudi Sloveniji se večina novih primerov raka materničnega vratu pojavlja pri tistih ženskah, ki se presejalnih pregledov ne udeležujejo redno. Iskanje novih načinov za povečanje pregledanosti ciljne populacije postaja zato eden vodilnih izzivov na tem področju. Po izsledkih preglednih raziskav in metaanaliz je najučinkovitejša metoda za povečanje odzivnosti vabilo neodzivnicam za samoodvzem vaginalnega vzorca za odkrivanje okužbe z visokotveganimi humanimi papilomskimi virusi (test HPV) na domu. Zanimalo nas je, kako učinkovita je ta metoda pri odkrivanju predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb materničnega vratu v primerjavi z obstoječimi pristopi k neodzivnicam organiziranih presejalnih programov. Metode: Sistematični pregled rezultatov objavljenih raziskav na področju presejanja neodzivnic rednih organiziranih presejalnih programov v Evropi, z metodo samoodvzema vaginalnega vzorca za test HPV na domu. Rezultati: Glavna rezultata raziskav sta odzivnost žensk, ki so na dom prejele tester za samoodvzem, in delež odkritih hudih predrakavih sprememb ali raka materničnega vratu (CIN 2+). Dodatni rezultati so vrste v raziskavah uporabljenih testerjev in metod analize testov HPV, kakovost samoodvzetih vzorcev, prevalenca HPV v skupini žensk, ki so opravile samoodvzem vaginalnega vzorca, in udeležba v presejanju HPV-pozitivnih žensk v nadaljnji diagnostiki. Zaključek: Številne raziskave enotno kažejo, da je za povečanje pregledanosti v dobro organiziranih presejalnih programih in nadaljnje zmanjšanje incidence raka materničnega vratu najbolj obetaven pristop alternativno presejanje neodzivnic s samoodvzemom vaginalnega vzorca za test HPV na domu. Ker pa se rezultati med raziskavami in državami razlikujejo, je treba pred nadgradnjo obstoječega presejalnega programa novo metodo pilotno preveriti v ciljni skupini neodzivnic programa v okolju, v katerem se izvaja redno presejanje.
Keywords: rak materničnega vratu, vaginalni brisi, papilomavirusi, presejalni testi
DiRROS - Published: 31.08.2018; Views: 1624; Downloads: 370
.pdf Fulltext (1003,95 KB)

4.
Epidemiologija raka debelega črevesa in danke
Maja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Tina Žagar, 2013

Abstract: Debelo črevo in danka sta v zadnjih letih najpogostejše mesto (razen kože), na katerem pri prebivalstvu razvitega sveta, tudi v Sloveniji, nastane ena od rakavih bolezni. Za leto 2008 je ocenjeno, da je za rakom debelega črevesa in danke po svetu zbolelo 1.235.108 ljudi (9,8 % vseh novih primerov raka), umrlo pa 609.051 ljudi. Ocenjujejo, da je v Evropi leta 2008 za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 229.229 moških in 203.185 žensk, umrlo pa 110.059 moških in 102.160 žensk. Pri obeh spolih sodi rak debelega črevesa in danke med najpogostejše rakave bolezni; pri moških je bil z 12,8 % na tretjem mestu (za rakom prostate in pljučnim rakom), pri ženskah pa s 13,1 % na drugem, za rakom dojk. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je leta 2008 pri nas za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 1.453 ljudi, od tega 827 moških (83,0/100.000) in 626 žensk (61,0/100.000), umrlo pa 758 bolnic in bolnikov, kar je 13 % vseh smrti zaradi raka. Največ rakov je vzniknilo na debelem črevesu (57 %), 9 % na rektosigmoidni zvezi, 44 % pa jih je nastalo v danki. Incidenca se veča od sredine 50. let prejšnjega stoletja, strmeje v zadnjih dvajsetih letih. Petletno relativno preživetje se postopno izboljšuje zaradi večjega odstotnega deleža zdravljenih bolnikov, izboljšanja operacijske tehnike in več sistemskega zdravljenja, bolezen pa je še vedno pri preveč primerih odkrita v napredovali obliki. V preventivi raka debelega črevesa je najpomembnejši zdrav življenjski slog z vzdrževanjem normalne telesne teže, z nekajenjem, zdravo prehrano in telesno dejavnostjo. K odkrivanju bolezni v začetnem stadiju oz. odstranitvi predrakavih sprememb pa bo največ prispevalo organizirano populacijsko presejanje prebivalcev v programu Svit.
Keywords: epidemiologija, rak debelega črevesa, rak danke, rak prebavil
DiRROS - Published: 31.08.2018; Views: 1640; Downloads: 383
.pdf Fulltext (406,25 KB)

5.
Tretji izobraževalni dan programa ZORA
Urška Ivanuš, Maja Primic-Žakelj, 2012

DiRROS - Published: 31.08.2018; Views: 1401; Downloads: 340
.pdf Fulltext (1,24 MB)

6.
7.
8.
9.
2. izobraževalni dan programa Zora
Urška Ivanuš, Maja Primic-Žakelj, Marjetka Uršič-Vrščaj, 2011

DiRROS - Published: 31.08.2018; Views: 1560; Downloads: 367
.pdf Fulltext (154,10 KB)

10.
Dora - začenja se državni presejalni program za raka dojk
Mateja Krajc, Maja Primic-Žakelj, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, 2008

Abstract: Konec marca 2008 so v okviru državnega presejalnega programa za raka dojk Dora prve ženske iz Mestne občine Ljubljana dobile vabilo na presejalno mamografijo v presejalni center na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Ob vzpostavljanju novih presejalnih enot bomo v okviru centraliziranega državnega programa vabljenje razširili na celotno Slovenijo. Kakovostno organiziran program presejanja je bistven za zgodnje odkrivanje raka dojk in zmanjšanje umrljivosti. Ključni elementi takega programa so ustrezna izobraženost in strokovna usposobljenost kadra (predvsem radiologov in radioloških inženirjev, pa tudi ostalega kadra, vključenega v nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje), zagotavljanje dvojnega odčitavanja mamografskih slik, interdisciplinarno sodelovanje, ustrezna tehnična kakovost mamografskih naprav, vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema ter določitev, spremljanje in preverjanje kazalcev kakovosti programa. Poleg vsega omenjenega pa je treba določiti ciljno populacijo žensk, ki bodo organizirano in sistematično vabljene na presejalno mamografijo, ter med njimi s kompleksnimi metodami doseči ustrezno odzivnost. Program Dora bo izpolnjeval vsa merila Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zdravljenja.
DiRROS - Published: 31.08.2018; Views: 1512; Downloads: 355
.pdf Fulltext (275,06 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top