1. Presejalni programi za raka : pričakovanja in dejanski učinki programov Svit, Dora in Zora po desetletju ter pogled proti novim presejalnim programomUrška Ivanuš, Katja Jarm, Katja Kovše, Dominika Novak-Mlakar, Tatjana Kofol-Bric, 2026, published professional conference contribution Abstract: V Sloveniji organizirano populacijsko presejanje za raka temelji na treh državnih programih: ZORA za raka materničnega vratu, DORA za raka dojk in Programu Svit za raka debelega črevesa in danke. V zadnjem desetletju so ti programi dosegli visoko organiziranost in mednarodno prepoznavnost. Po evropskih primerjavah se Slovenija uvršča med najuspešnejše države na področju organiziranega presejanja, tako glede pregledanosti ciljne populacije kot zmanjšanja bremena raka. V programih Svit in ZORA se zmanjšujeta incidenca in umrljivost, v programu DORA pa se pomembno povečuje delež rakov, odkritih v zgodnjih stadijih. V prispevku prikazujemo, kako so se uresničile ključne napovedi iz leta 2016, zlasti glede utrditve treh programov, prehoda programa ZORA na presejanje s testom HPV, izboljšanja zakonske podpore ter razvoja strokovnih podlag za nove programe. Posebno pozornost namenjamo tudi novim evropskim priporočilom in raziskovalno-razvojnim projektom, ki v Sloveniji podpirajo presojo in pripravo presejanja za pljučnega raka, raka prostate in želodčnega raka ter nadaljnji razvoj obstoječih programov. Predstavljeni so tudi novi pristopi, kot so presejanje, prilagojeno ogroženosti, matematično modeliranje, analize stroškovne učinkovitosti ter koncept vzdržnosti in pravičnosti presejalnih programov. Ključno sporočilo prispevka je, da je največja prednost Slovenije, da je presejalne programe razvila kot organizirane, podatkovno podprte, kakovostno vodene in mednarodno primerljive javnozdravstvene programe. Tudi v prihodnje mora ostati temeljno vodilo enako: organizirano presejanje naj bo uvedeno zgolj, če posamezniku in družbi prinese več koristi kot škode, uvajanje novih programov naj bo sistematično, skladno z evropskimi priporočili, poteka pa naj ob podpori obstoječih presejalnih programov in mednarodne stroke.
Keywords: onkologija, presejalni programi, epidemiologija, obvladovanje raka
Published in DiRROS: 03.06.2026; Views: 226; Downloads: 102
 Full text (264,86 KB) |
2. |
3. Ocena pridobljenih let življenja v populacijskih presejalnih programih za rakaVesna Zadnik, Maja Pohar Perme, Tina Žagar, Bor Vratanar, Katja Jarm, Katarina Lokar, Maja Jurtela, Sonja Tomšič, 2024, professional article Abstract: Zaradi možnih negativnih zdravstvenih posledic presejalnih programov in velikih sredstev, vloženih vanje, je pomembno spremljati njihovo učinkovitost. Umrljivost v ciljni populaciji je eden od kazalnikov, ki služi za prikaz dolgoročne učinkovitosti organiziranih populacijskih presejalnih programov – po 10 do 20 letih se pričakuje padec umrljivosti v ciljni populaciji za 20 % do 30 %. Ena od glavnih omejitev kazalnika umrljivosti je, predvsem pri rakih z dobrim preživetjem, da pokaže učinkovitost presejanja šele v daljšem časovnem obdobju. Mnogokrat se zato za oceno učinkovitosti populacijskih presejalnih programov za raka uporablja analiza preživetja, pri kateri so rezultati dostopni prej. Tudi analiza preživetja ima svoje omejitve, saj se lahko v rezultate prikradejo številne pristranosti (npr. pristranost časa trajanja, prednosti in prediagnosticiranja). Nedavno smo slovenski raziskovalci predlagali nov analitični pristop, ki omogoča primerjavo preživetja pri rakih, ki so oz. niso odkriti v presejalnem programu, z upoštevanjem vseh pomembnih pristranosti. Izračunana preživetja so osnova za izračun pridobljenih let življenja, to je mere, ki izraža dodatno število let življenja, ki bi jih osebe preživele zaradi vključitve v presejalni program.V testnem primeru smo ocenili učinke uvedbe Državnega prese-jalnega program za raka dojk DOR A, ki smo ga prvim prebival-kam ponudili leta 2008, na celotno populacijo pa je bil razširjen leta 2018. Ženske, ki so bile povabljene v program DOR A v obdobju 2008–2018, so do leta 2022 pridobile skupaj 90,6 leta življenja, če bi bile v program DOR A že od leta 2008 vključene vse ženske, pa bi pridobile 552,7 leta življenja. Z vsakim dodatnim letom opazovanja, ko posamezne ženske od vključitve v program DOR A preživijo, se seštevek pridobljenih let življenja poveča.Nova metoda bo v pomoč pri upravljanju obstoječih presejalnih programov za raka, njihovi promociji in vrednotenju učinkov pri spremembah presejalnih politik.
Keywords: presejalni programi, kakovost, register raka
Published in DiRROS: 26.07.2024; Views: 1595; Downloads: 615
Full text (2,41 MB) |
4. Breast cancer risk assessment and risk distribution in 3,491 Slovenian women invited for screening at the age of 50 : a population-based cross-sectional studyKatja Jarm, Vesna Zadnik, Mojca Birk, Miloš Vrhovec, Kristijana Hertl, Žan Klaneček, Andrej Studen, Cveto Šval, Mateja Krajc, 2023, original scientific article Abstract: Background. The evidence shows that risk-based strategy could be implemented to avoid unnecessary harm in mammography screening for breast cancer (BC) using age-only criterium. Our study aimed at identifying the uptake of Slovenian women to the BC risk assessment invitation and assessing the number of screening mammographies in case of risk-based screening.Patients and methods. A cross-sectional population-based study enrolled 11,898 women at the age of 50, invited to BC screening. The data on BC risk factors, including breast density from the first 3,491 study responders was col-lected and BC risk was assessed using the Tyrer-Cuzick algorithm (version 8) to classify women into risk groups (low, population, moderately increased, and high risk group). The number of screening mammographies according to risk stratification was simulated. Results. 57% (6,785) of women returned BC risk questionnaires. When stratifying 3,491 women into risk groups, 34.0% were assessed with low, 62.2% with population, 3.4% with moderately increased, and 0.4% with high 10-year BC risk. In the case of potential personalised screening, the number of screening mammographies would drop by 38.6% com-pared to the current screening policy. Conclusions. The study uptake showed the feasibility of risk assessment when inviting women to regular BC screen-ing. 3.8% of Slovenian women were recognised with higher than population 10-year BC risk. According to Slovenian BC guidelines they may be screened more often. Overall, personalised screening would decrease the number of screening mammographies in Slovenia. This information is to be considered when planning the pilot and assessing the feasibility of implementing population risk-based screening.
Keywords: breast cancer screening, personalised screening, risk assessment, mammography
Published in DiRROS: 25.07.2024; Views: 1494; Downloads: 936
Full text (1,86 MB)
This document has many files! More... |
5. Prepoznavanje ogroženosti za nastanek raka dojk na mamografskih slikahŽan Klaneček, Andrej Studen, Katja Jarm, Mateja Krajc, Miloš Vrhovec, Robert Jeraj, 2024, published professional conference contribution Abstract: Za prehod s populacijskega na personalizirano presejanje za raka dojk je v prvi vrsti potrebno natančno prepoznavanje ogroženosti za razvoj raka dojk. Standardni modeli, ki temeljijo na klasičnih značilkah, niso najbolj zanesljivi. Z razvojem umetne inteligence, predvsem na področju globokega učenja, se je izkazalo, da modeli, ki so naučeni na mamografskih slikah, dosegajo signifikantno boljše rezultate pri napovedovanju ogroženosti. Trenutno je najboljši model za napovedovanje ogroženosti MIRAI, ki je bil uspešno validiran na različnih populacijah. A vendar so rezultati še daleč od popolnih in možnosti za izboljšave je ogromno, predvsem na področju razširitve uporabnosti modela za različne proizvajalce mamografskih aparatov, vključevanja longitudinalnih sprememb in uporabe segmentiranih slik dojke.
Keywords: obvladovanje raka, presejalni programi, rak dojk, mamografija
Published in DiRROS: 06.06.2024; Views: 1597; Downloads: 574
Full text (85,28 KB) |
6. Cancer burden in Slovenia with the time trends analysisVesna Zadnik, Maja Primic-Žakelj, Katarina Lokar, Katja Jarm, Urška Ivanuš, Tina Žagar, 2017, original scientific article Abstract: Background The aim of our study was to describe cancer burden and time trends of all cancers combined, the most frequent as well as the rare cancers in Slovenia. Patients and methods The principal data source was the population-based Cancer Registry of Republic of Slovenia. The cancer burden is presented by incidence and prevalence for the period 1950%2013 and by mortality for years 1985%2013. The time trends were characterized in terms of an average annual percent change estimated by the log-linear joinpoint regression. The Dyba-Hakulinen method was used for estimation of incidence in 2016 and the projections of cancer incidence for the year 2025 were calculated applying the Globocan projection software. Results In recent years, near 14,000 Slovenes were diagnosed with cancer per year and just over 6,000 died; more than 94,000 people who were ever diagnosed with cancer are currently living among us. The total burden of cancer is dominated by five most common cancer sites: skin (non-melanoma), colon and rectum, lung, breast and prostate, together representing almost 60% of all new cancer cases. On average the incidence of common cancers in Slovenia is increasing for 3.0% per year in last decade, but the incidence of rare cancers is stable. Conclusions Because cancer occurs more among the elderly, and additionally more numerous post-war generation is entering this age group, it is expected that the burden of this disease will be growing further, even if the level of risk factors remains the same as today.
Keywords: cancer burden, cancer registry, incidence, prevalence
Published in DiRROS: 24.05.2024; Views: 1873; Downloads: 1020
Full text (557,44 KB)
This document has many files! More... |
7. |
8. |
9. Načrtovano komuniciranje med epidemijo covid-19 kot del aktivnosti, s katerimi smo uspeli ohraniti udeležbo žensk v programu DORA nad 70%Amela Duratović Konjević, Vesna Škrbec, Kristijana Hertl, Katja Jarm, Mateja Kurir-Borovčić, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Lucija Kolar, Katarina Torkar, Cveto Šval, 2022, published professional conference contribution abstract Keywords: onkologija, rak dojke, mediji
Published in DiRROS: 03.02.2023; Views: 1760; Downloads: 577
Full text (39,61 KB) |
10. Odlično zadovoljstvo žensk s programom DORA : rezultati anonimne anketeMateja Kurir-Borovčić, Katja Jarm, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Lucija Kolar, Katarina Torkar, Vesna Škrbec, Cveto Šval, Kristijana Hertl, 2022, published professional conference contribution abstract Keywords: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Published in DiRROS: 27.01.2023; Views: 3000; Downloads: 567
Full text (47,70 KB) |
