Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Jurij Diaci) .

31 - 40 / 44
First pagePrevious page12345Next pageLast page
31.
Mikroklimatske razmere v vrzelih in sestojih dinarskega jelovo-bukovega gozda
Urša Vilhar, Primož Simončič, Lučka Kajfež-Bogataj, Klaus Katzensteiner, Jurij Diaci, 2006, original scientific article

Abstract: Mikroklimatske razmere sodijo med dejavnike, ki odločujoče vplivajo na zgradbo, rast, zdravstveno stanje in stabilnost gozdnih ekosistemov. Namen naše raziskave je bil raziskati osnovne mikroklimatske razmere v dveh sestojihin v vrzelih različne velikosti v dinarskem jelovo-bukovem pragozdnem rezervatu (Rajhenavski Rog) ter gospodarskem sonaravnem gozdu (Snežna jama) v vegetacijskem obdobju v letih 2003 in 2004. Spremljali smo temperaturo zraka, temperaturo tal, relativno zračno vlago ter smer in hitrost vetra. V pragozdnem rezervatu so bile povprečne dnevne temperature zraka na 2 m višine nižje kot v gospodarskem gozdu, relativna zračna vlaga pa je bila višja. V gospodarskem gozdu so bile v nasprotju s pričakovanji temperature zraka na sredini Male vrzeli (SMV) višje kot na sredini Velike vrzeli (SVV). Ugotavljamo, da na mikroklimatske razmere poleg zgradbe sestoja in oblikovanost roba vrzeli pomembno vplivajo tudi značilnosti razgibanega kraškega reliefa: naklon terena, ekspozicija ter oblikovanost terena.
Keywords: mikroklima gozda, gospodarski gozd, pragozdni rezervati, vrzeli, tvorba vrzeli, Kočevski Rog
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4371; Downloads: 1816
.pdf Full text (3,79 MB)

32.
Razvoj inicialne faze na vetrolomni površini v pragozdnem ostanku Ravna gora
Aleksander Marinšek, Jurij Diaci, 2004, original scientific article

Abstract: Zaradi vetroloma je leta 1983 v pragozdnem ostanku Ravna gora na Gorjancih na bukovem rastišču (Cardamini savensi-Fagetum) nastala 5,17 ha velika vrzel. Dejstvo, da je izsledkov o pomlajevanju po velikopovršinskih motnjah v pragozdovih malo, nas je vodilo k temu, da smo leta 2000 analizirali stanje indinamiko pomlajevanja vrzeli. Na treh različnih delih vrzeli smo postavili 15 raziskovalnih ploskev z dimenzijami 15 x 15 metrov, znotraj katerih smo analizirali zmes, razrast dreves, sestojno stanje po IUFRO klasifikaciji, pomladek in grobe lesne ostanke. Posebej nas je zanimalo razmerje med bukvijo (Fagus sylvatica L.) in gorskim javorjem (Acer pseudoplatanus L.). Slednjega je največ na sredini vrzeli. Pod sestojem, ki je zapolnil vrzel, je razvit pomladek bukve in javorja, ki je najgostejši na spodnjem (severnem) delu vrzeli. V pomladku prevladuje bukev. Ugotovili smo, da so bile razmere, ki so se izoblikovale po vetrolomu, bistveno drugačne od tipičnega goloseka. Predstavili smo tudi uporabne izsledke za gospodarjenje v gozdovih na podobnihrastiščih.Special attention is given to the gap, which was created in the virgin forest remnant Ravna gora in 1983 by wind throw. The gap in the optimal phase of almost pure beech and on beech site (Cardamini savensi-Fagetum) was 5.17 ha large. In 2000, owing to a lack of investigations in such conditions, we started to research the development patterns of natural regeneration within the gap. 15 sample plots (15 x 15 m) in three different positions within the gap were established. We analysed tree species mixture, architecture, stand structure according to IUFRO classification, advanced regeneration density andcoarse woody debris.The reserach concentrated in particular on the variability of beech (Fagus sylvatica L.) and sycamore (Acer pseudoplatanus L.) mixture in regard to theposition within the gap. It was found out that sycamore was more abundant than beech in the center of the gap. The advanced regeneration density of beech was much higher than sycamore's, and both species were more abundant in the northern part of the gap. The results suggest that the ecological conditions after the wind throw were different when compared to a clear-cut area of similar size. Useful results for managed forests on similar sites are also presented.
Keywords: pragozd, Ravna gora, vrzel, mladje, vetrolom, naravna obnova, Fagus sylvatica, Acer pseudoplatanus, virgin forest, gap, wind throw, natural regeneration
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4511; Downloads: 2070
.pdf Full text (1,14 MB)

33.
34.
Meritve sončnega sevanja v gozdu - I. presoja metod in instrumentov
Jurij Diaci, 1999, review article

Abstract: Energija sonca napaja ekosisteme na zemlji, zato so meritve sevanja temelj ekoloških raziskav v gozdovih. Vsaj osnovne zakonitosti porazdelitve sevanja v vegetaciji mora poznati tudi praktik gojitelj. Na področju meritev sončnega sevanja smo priča hitremu razvoju metod in instrumentov. Prispevek uvodoma predstavlja sončno sevanje kot enega najpomembnejših ekoloških dejavnikov ter njegov pomen za gojenje gozdov. Osrednji del članka predstavlja in ocenjuje uveljavljene metode za merjenje in ocenjevanje sončnega sevanja v gozdovih. Na podlagi primerjave metod ugotavljamo, da je za zahtevnej{e raziskave gozdne vegetacije zelo primerna uporaba več PUR (Photosynthetically Usable Radiation - fotosintetsko uporabno sevanje) tipal, krmiljenih z računalnikom. Obetavno bodočnost ima tudi metoda ocenjevanja sevanja z analizo fotografije nebesnega svoda. Na tem principu deluje tudi stabilni horizontoskop, katerega uporaba je še posebej priporočljiva za praktično gojenje gozdov.
Keywords: sončno sevanje, meritve sevanja, gojenje gozda, fotosinteza, fotosintetsko aktivno sevanje, fotosintetsko uporabno sevanje, pretok energije, gozd, pregled literature
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4388; Downloads: 1844
.pdf Full text (1,32 MB)

35.
Meritve sončnega sevanja v gozdu - II. Metode na osnovi projekcij hemisfere neba in krošenj
Jurij Diaci, Jean-Jacques Thormann, Uroš Kolar, 1999, original scientific article

Abstract: Poznavanje porazdelitve sevanja v gozdu je pomembno za temeljna ekolo{ka prou~evanja in za prakso gojenja gozdov. V ~lanku primerjamo tri metode ocenjevanja son~nega sevanja na osnovi preslikave svoda neba in kro{enj: fotografijo hemisfere z objektivom "ribje oko", horizontoskop in LAI-2000 Plant Canopy Analyzer. Prikazujemo izku{nje, izbolj{ave metod ter na~rt za podstavek horizontoskopa, ki smo ga razvili na Katedri za gojenje gozdov. Izbolj{ani stabilni horizontoskop daje, z nekaterimi omejitvami, povsem zadovoljive rezultate za neposredno gojitveno delo. Fotografija hemisfere je primerna za oceno svetlobnih razmer v vseh tipih sestojev in je zato uporabna pri raziskovalnem delu. V zadnjem ~asu se metoda intenzivno razvija. Digitalizacija celotnega sistema bo pospe{ila standardizacijo. Instrument LAI-2000 je posebej primeren za raziskave pomlajevanja v razmerah bujne zeliščne vegetacije na bogatih rastiščih in v spremenjenih sestojih.
Keywords: sončno sevanje, meritve sevanja, gojenje gozda, fotosinteza, fotosintetsko aktivno sevanje, fotosintetsko uporabno sevanje, pretok energije, gozd, fotografija, hemisfera, horizontoskop, direktno sevanje, difuzno sevanje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4476; Downloads: 1851
.pdf Full text (1,53 MB)

36.
Umerjanje objektiva "ribje oko" za fotografijo hemisfere
Jurij Diaci, Uroš Kolar, 2000, original scientific article

Abstract: Fotografija hemisfere je v gozdoslovnih raziskavah ena najprimernejših metod za ocenjevanje poprečij sončnega sevanja skozi daljša obdobja. Metoda temelji na uporabi skrajno širokokotnih objektivov ribje oko, ki so znani po velikih popačitvah preslikav. Prvi pogoj za uporabo metode je poznavanje preslikave za kombinacijo fotoaparata in objektiva. Značilnosti preslikave pridobimo s postopkom umerjanja. V prvem delu prispevka opisujemo postopek umerjanja objektiva ribje oko za ocenjevanje sončnega sevanja v gozdoslovnih raziskavah.V drugem delu predstavljamo rezultate umerjanja objektiva ribje oko proizvajalca Sigma 8 mm, f/4 (MF, N), ki ga uporabljamo v kombinaciji s fotoaparatom Nikon F50.
Keywords: sončno sevanje, meritve sevanja, gojenje gozda, ocenjevanje sevanja, objektiv ribje oko, umerjanje objektiva, fotografija hemisfere, pretok energije, gozd, fotografija, hemisfera
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4682; Downloads: 1965
.pdf Full text (822,93 KB)

37.
Vključevanje koncepta biotske pestrosti v prakso gojenja gozdov
Jurij Diaci, 2000, professional article

Abstract: U~inkovit prenos koncepta biotske pestrosti v operativno delo z gozdom je mogo~ le na podlagi gozdarskega na~rtovanja. Sestavek opozarja na zapletenost koncepta biotske pestrosti in potrebo po vklju~evanju specialistov v na~rtovanje. Podaja kriti~en pogled na nekatere razlage biotske pestrosti. Namesto te`nje po maksimiranju biotske pestrosti kot alternativo predstavlja te`njo k potencialni naravni biotski pestrosti, pri ~emer izpostavlja pomen gozdnih rezervatov. Ohranjanje biotske pestrosti je uresni~ljivo s sonaravnim gospodarjenjem na celotni povr{ini gozdov; strategija delitve ekosistemov na varovalne in produktivne dolgoro~no ne more zaustaviti izumiranja vrst.
Keywords: gozd, gozdni rezervat, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, gojenje gozda, biotska pestrost, gozdarsko načrtovanje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4380; Downloads: 1897
.pdf Full text (942,76 KB)

38.
Pogled na žled : zbornik povzetkov
2015, not set

Keywords: elektronske knjige
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3397; Downloads: 795
.pdf Full text (1,13 MB)

39.
Proučevanje zgradbe naravnih gorskih gozdov v Savinjskih Alpah
Jurij Diaci, 1995, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava spremembe v zgradbi naravnih gorskih gozdov, ki nastajajo z naraščajočo nadmorsko višino. V obeh višinskih prerezih Dleskovške planote so zajeti značilni sestoji, od gorskega vegetacijskega pasu do gornje gozdne meje. Študija razkriva ekološko stabilnost ohranjenih gorskih gozdov ter njihovo visoko aktivnost pri oblikovanju notranjega in zunanjega okolja. Rezultati kažejo, da je posnemanje naravnih zgradb in regeneracijskih procesov pri negovanju gospodarskih gozdov nadvse smiselno in potrebno.
Keywords: naravni gozd, gorski gozd, zgradba sestoja, priraščanje sestoja, ekološka regeneracija gozda, mrtva lesna masa, Savinjske Alpe, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4435; Downloads: 1877
.pdf Full text (1,65 MB)

40.
Nega gozdov in kakovost v prihodnosti
Jurij Diaci, 1996, published scientific conference contribution

Keywords: nega gozdov, kakovost, splošno koristne funkcije gozdov, gojenje gozdov, sonaravno gozdarstvo, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4267; Downloads: 1844
.pdf Full text (682,71 KB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top