61. |
62. |
63. |
64. Uporaba nadzorovanih poskusov za raziskave debelinske rasti drevesJožica Gričar, 2009, original scientific article Keywords: kambij, ogrevanje, ogrevanje, hlajenje, kambijeva aktivnost, celična diferenciacija, ksilogeneza, floemogeneza
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4376; Downloads: 1920
 Full text (308,32 KB) |
65. Dinamika ksilogeneze pri gradnu v letu 2007Jožica Gričar, 2008, original scientific article Abstract: S svetlobnim mikroskopom smo raziskali sezonsko dinamiko nastanka lesa pri gradnu (Quercus sessiliflora Salisb.) v rastni sezoni 2007. Konec marca so se delitve v kambiju že začele in število celic je naraslo na 10-11 slojev. Maksimalno celično produkcijo smo na ksilemski strani zabeležili v drugi polovici maja, ko smo ugotovili prek 100 ?m prirastka na teden. Kambijeva aktivnost se je zaključila do sredine avgusta in število celic je upadlo na 5-7 slojev. Oblikovanje sekundarne stene in lignifikacija v terminalnih celicah kasnega lesa pa sta potekala še nadaljnjih 4-5 tednov. Dinamika nastanka lesa pri gradnu se razlikuje od debelinske rasti iglavcev.
Keywords: Quercus sessiliflora, ksilogeneza, kambijeva aktivnost, traheja, rani les, kasni les
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4451; Downloads: 1928
Full text (552,63 KB) |
66. Razmerje med ksilemskim in floemskim prirastkom pri jelki (Abies alba Mill.)Luka Krže, Jožica Gričar, Katarina Čufar, 2007, original scientific article Abstract: Pri 10 zdravih jelkah (Abies alba) smo raziskali anatomsko zgradbo floemskih branik (FB) glede na njihovo širino, razmerje med številom slojev celic v FB in v ksilemskih branikah (KB) iste sezone, razlike v številu slojev celic v FBin KB po obodu posameznega drevesa ter zvezo med širino FB in KB, nastalih vistem letu, ter širino dormantne kambijeve cone (KC). Intaktne vzorce tkiv zaraziskave smo vzeli iz živih dreves v letih 2001 in 2002 ter pripravili preparate prečnih prerezov za svetlobno mikroskopijo. Ugotovili smo zvezo med širino in anatomsko zgradbo FB. Pri ožjih FB je prevladoval rani floem, pri širših pa kasni. Pri širših FB se je v kasnem floemu lahko pojavil dodatni pasaksialnega parenhima. KB so bile 2- do 21-krat širše od FB. Širina KB je poobodu posameznega drevesa bolj variirala kot širina FB. Širina dormantne KC je bila v pozitivni zvezi s širino FB in KB.
Keywords: navadna jelka, Abies alba Mill., prirastek, ksilem, floem, kambijeva cona
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4480; Downloads: 1974
Full text (3,06 MB) |
67. Use of different growth paramaters of Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) to study tree response to climateTom Levanič, Risto Jalkanen, Jožica Gričar, M. Gagen, Primož Oven, 2006, original scientific article Abstract: In the paper, potential analysis of various growth parameters of Norway spruceare introduced at the macro and micro levels. Dendroecological measurements give information as to xylem growth ring widths, their density and content of stable isotopes in the xylem growth rings. Needle trace method of the terminal annual shoot allows retrospective view into needle density ofthe terminal annual shoot and consequently reconstruction of the several parameters linked to the needles and air pollution. Using pinning method, it is possible to follow intra-annual dynamics of the radial growth of trees at the cellular level and furthermore investigate the effect of climatic factorson cambial activity.
Keywords: Norway spruce, multiproxy analysis, dendroecology, pinning, needle trace method
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4331; Downloads: 1790
Full text (4,90 MB) |
68. Sezonska dinamika ksilogeneze in floemogeneze pri navadni jelki (Abies alba Mill.)Jožica Gričar, Primož Oven, Katarina Čufar, 2005, original scientific article Abstract: Preučili smo dinamiko nastajanja ksilemskega in floemskega letnega prirastnegaplašča oz. branike pri navadni jelki (Abies alba) v rastni sezoni 2003. Vzorce floema, kambija in ksilema smo vsak teden vzeli iz dveh navideznozdravih odraslih jelk. Raziskave s svetlobnim mikroskopom so pokazale, da se je na floemski strani začela diferenciacija enega do dveh slojev floemskih derivatov še pred začetkom kambijeve aktivnosti. Kambijeva delitvena aktivnost se je začela hkrati na ksilemski in floemski strani v začetku maja. Kambijeva aktivnost se je zaključila konec avgusta. Diferenciacija terminalnih traheid kasnega lesa je potekala do konca oktobra, floemskih celic pa do konca septembra. Število celic, nastalih na ksilemski strani, je bilo večje kot na floemski. Zdi se, da je bila po obodu drevesa širina ksilemske branike bolj variabilna od floemske.
Keywords: navadna jelka, Abies alba Mill., kambij, ksilem, floem, traheide, sitaste celice, diferenciacija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4290; Downloads: 1786
Full text (822,96 KB) |
69. Odziv kambija navadne smreke (Picea abies) na ogrevanje in hlajenje deblaJožica Gričar, Martin Zupančič, Katarina Čufar, Primož Oven, 2004, original scientific article Abstract: Proučili smo vpliv eksperimentalnega ogrevanja in hlajenja dela debla navadne smreke (Picea abies) na kambijevo aktivnost in celično diferenciacijo. Poskusasta potekala 30 dni; ogrevanje od 29.3.2004 do 3.5.2004, hlajenje pa od14.6.2004 do 20.7.2004. Vzorce floema, kambija in ksilema smo iz dreves odvzeli vsakih 10 dni, pripravili prečne prereze tkiv in preparate opazovali ssvetlobnim mikroskopom. Lokalno ogrevanje je po 10 dneh induciralo delitveno aktivnost kambija na floemsko stran, po 20 dneh pa tudi na ksilemsko. Po 30 dneh je pri ogrevanem vzorcu nastalo do 15 celic ranega lesa. V tem času se jeredna delitvena aktivnost kambija pri kontrolnem drevesu šele začela. Odziv kambija na hlajenje debla je bil manj izrazit. Anatomskih razlik med kontrolnim in hlajenim vzorcem po 10 in 20 dneh ni bilo. Po 30 dneh je pri hlajenem vzorcu začel nastajati kasni les, pri kontrolnem drevesu pa šele prehodni rani-kasni les. S poskusom smo demonstrirali, da je mogoče pri smrekiz umetnim ogrevanjem in hlajenjem debla vplivati na ksilo- in floemogenezo.
Keywords: navadna smreka, Picea abies, kambij, celična diferenciacija, ksilem, floem, ogrevanje, hlajenje, svetlobna mikroskopija, Norway spruce, cambium, cell differentiation, xylem, phloem, heating, cooling, light microscopy
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4574; Downloads: 2021
Full text (1,85 MB) |
70. Uporaba transmisijske elektronske mikroskopije ter uv-mikrospektrofotometrije za določanje lignina v celični steni iglavcevJožica Gričar, Katarina Čufar, 2004, original scientific article Abstract: Kalijev permanganat je kot reagent v transmisijski elektronski mikroskopiji (TEM) zelo uporaben za ugotavljanje prisotnosti lignina v različnih morfoloških področjih lesa. Ker je metoda le kvalitativna, je priporočljivo rezultate, ugotovljene s TEM, potrditi še s kakšno drugo kvantitativno metodo,kot je npr. UV-mikrospektrofotometrija (UMSP). Metoda UMSP je zelo primerna za določanje vsebnosti lignina in njegove porazdelitve v lesnem tkivu. V članku je predstavljena metodologija in uporabnost TEM ter UMSP pri proučevanju porazdelitve lignina v celični steni.
Keywords: UV-mikrospektrofotometrija, transmisijska elektronska mikroskopija, kalije permanganat, svetloba mikroskopija, lignin, celična stena, les, iglavci
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4299; Downloads: 1922
Full text (823,67 KB) |
