Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Janez Prešern) .

1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Idejna zasnova za ustanovitev mreže znanja za trajnostno slovensko sredozemsko kmetijstvo
Maja Podgornik, Rozalija Cvejić, Matjaž Glavan, Tjaša Pogačar, Majda Černič Istenič, Milena Bučar-Miklavčič, Franc Čuš, Mateja Potisek, Mateja Stvarnik, Lucija Žvokelj, Zalika Črepinšek, Asja Majhen, Ana Šubic, Zala Žnidaršič, Jakob Fantinič, Rok Babič, Michelle Umer, Jan Reščič, Melita Sternad Lemut, Barbara Zagorc, Matej Bedrač, Karlo Kopjar, Klemen Lisjak, Tomaž Žnidaršič, Janez Prešern, Matej Stopar, Nika Cvelbar Weber, Kristina Ugrinović, Erika Jež, Lorena Butinar, Guillaume Antalick, Mitja Martelanc, Branka Mozetič Vodopivec, Janko Mrkun, Matjaž Mesarič, Irena Golinar, Marina Štukelj, Ožbalt Podpečan, Andrej Škibin, Metka Pislak, Mateja Grego, 2025, treatise, preliminary study, study

Abstract: Slovensko sredozemsko kmetijstvo (SSK) se sooča s številnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, omejeni viri in razdrobljena podpora regiji. V okviru priprave strategije za SSK je bila kot ena ključnih rešitev prepoznana ustanovitev Mreže znanja za trajnostno slovensko sredozemsko kmetijstvo, ki bo povezovala raziskovalne in izobraževalne ustanove, svetovalne službe, kmete in druge deležnike. Mreža bo temeljila na treh stebrih sodelovanja (ciljni, raziskovalni in podporni steber) ter bo organizirana prek skupščine, upravnega odbora in operativnih teles po kmetijskih panogah. Posebno vlogo bo imel Kompetenčni center za oljkarstvo in mediteranske kulture v Plavjah (ZRS Koper) kot stičišče znanja in prenosa praks. Pomemben komunikacijski kanal bo Portal znanja (AKIS), ki bo omogočal dostop do rezultatov raziskav, učnih gradiv in priporočil za prakso. Mreža bo aktivna tudi pri promociji in sodelovanju na sejmih, dogodkih in v medijih, da se znanje in inovacije čim širše preneseta v prakso. Ključni mejnik projekta je bil dosežen s podpisom Pisma o nameri za ustanovitev mreže (8. 4. 2025), ki ga je podpisalo devet ustanovnih članov, kar je trdna osnova za nadaljnji razvoj mreže in trajnostni razvoj slovenskega sredozemskega kmetijstva.
Published in DiRROS: 08.05.2025; Views: 104; Downloads: 42
.pdf Full text (5,52 MB)
This document has many files! More...

2.
Strokovne podlage za pripravo strategije razvoja za trajnostno slovensko sredozemsko kmetijstvo
Maja Podgornik, Matjaž Glavan, Rozalija Cvejić, Tjaša Pogačar, Karlo Kopjar, Majda Černič Istenič, Milena Bučar-Miklavčič, Franc Čuš, Mateja Potisek, Mateja Stvarnik, Lucija Žvokelj, Zalika Črepinšek, Asja Majhen, Ana Šubic, Zala Žnidaršič, Jakob Fantinič, Rok Babič, Michelle Umer, Jan Reščič, Melita Sternad Lemut, Barbara Zagorc, Matej Bedrač, Klemen Lisjak, Tomaž Žnidaršič, Janez Prešern, Matej Stopar, Nika Cvelbar Weber, Kristina Ugrinović, Erika Jež, Lorena Butinar, Guillaume Antalick, Mitja Martelanc, Branka Mozetič Vodopivec, Janko Mrkun, Matjaž Mesarič, Irena Golinar, Marina Štukelj, Ožbalt Podpečan, Andrej Škibin, Metka Pislak, Mateja Grego, 2025, treatise, preliminary study, study

Abstract: Strategija razvoja temelji na štirih stebrih: trajnost, poslovno okolje, tehnološki napredek ter znanje in prenos tega. Poseben poudarek je na prilagajanju podnebnim spremembam, zaščiti tal in vodnih virov in spodbujanju lokalne samooskrbe. Zasnovana mreža znanja je ključna za povezovanje raziskovalcev, svetovalcev in kmetov ter omogoča učinkovit prenos znanja, razvoj novih praks in vključevanje mladih strokovnjakov. Njeno delovanje bo pomembno tudi za širjenje pridelave sredozemskih rastlin v druge regije Slovenije.
Published in DiRROS: 08.05.2025; Views: 98; Downloads: 37
.pdf Full text (10,00 MB)
This document has many files! More...

3.
Pollinators communities differ across years and crops
Danilo Bevk, Janez Prešern, 2021, original scientific article

Abstract: Insect pollination is one of the most important ecosystem services. Pollinator communities are rarely studied across years and crops in the same location. The aim of this study was to investigate the pollinator community structure on five different fruit crops, as well as the activity of different pollinator groups during the day and their temperature preferences. Pollinator activity was observed across two years on apple trees and blueberry, strawberry, blackcurrant and raspberry bushes. Pollinator community structure varied by plant and year. Honeybees were the most numerous pollinators on all plants except blueberry bushes (39-95% of visits). Bumblebee numbers were high on blackcurrant (up to 28%) and blueberry bushes (up to 61%). Solitary bees visited all plants except blueberries. Honeybees, solitary bees, and hoverflies were most active in the middle of the day, while bumblebees became active earlier in the morning and remained active later in the evening. Pollinators also differed greatly in their temperature preferences. This knowledge gained is necessary for less harmful pesticide application management and the development of more sustainable agriculture to maintain pollinator diversity and thus reliable pollination in extreme weather conditions.
Keywords: fruit pollination, agroecology, biodiversity, wild bees, conservation
Published in DiRROS: 04.03.2025; Views: 314; Downloads: 114
.pdf Full text (1,81 MB)
This document has many files! More...

4.
5.
Genomic diversity and population structure of Carniolan honey bee in its native habitat
Boris Lukić, Nikola Raguž, Marin Kovačić, Ino Čurik, Jana Obšteter, Janez Prešern, Jernej Bubnič, Ras Lužaić, Ivan Pihler, Goran Mirjanić, Marco Pietropaoli, Zlatko Puškadija, 2024, original scientific article

Abstract: Background Research into the genetic diversity of honey bee (Apis mellifera L.) populations has become increasingly signifcant in recent decades, primarily due to population declines attributed to human activities and climate change. As a species of great importance, breeding programs that leverage understanding of genomic diversity could ofer solutions to mitigate these challenges. The objective of this study was to examine the genomic diversity and population structure of Carniolan honey bees (Apis mellifera carnica) using the Illumina SNP chip on a large honey bee sample collected from Central and South-Eastern European countries. The study also aims to ofer recommendations for future breeding programs
Keywords: honey bee, Carniolian honey bee, genomic diversity, diversity, population structure
Published in DiRROS: 02.12.2024; Views: 323; Downloads: 356
.pdf Full text (11,37 MB)

6.
Quantifying abdominal coloration of worker honey bees
Jernej Bubnič, Janez Prešern, 2024, original scientific article

Keywords: honey bees, temperature, phenotypic plasticity, image analysis, abdominal coloration, image classification
Published in DiRROS: 29.10.2024; Views: 546; Downloads: 808
.pdf Full text (3,72 MB)

7.
The Carniolan honeybee from Slovenia : a complete and annotated mitochondrial genome with comparisons to closely related Apis mellifera subspecies
Ajda Moškrič, Andraž Marinč, Polonca Ferk, Branimir Leskošek, Mai-Britt Mosbech, Ignas Bunikis, Olga Vinnere Pettersson, Lucile Soler, Janez Prešern, original scientific article

Abstract: The complete mitochondrial genome of the Carniolan honeybee (Apis mellifera carnica) from Slovenia, a homeland of this subspecies, was acquired in two contigs from WGS data and annotated. The newly obtained mitochondrial genome is a circular closed loop of 16,447 bp. It comprises 37 genes (13 protein coding genes, 22 tRNA genes, and 2 rRNA genes) and an AT-rich control region. The order of the tRNA genes resembles the order characteristic of A. mellifera. The mitogenomic sequence of A. m. carnica from Slovenia contains 44 uniquely coded sites in comparison to the closely related subspecies A. m. ligustica and to A. m. carnica from Austria. Furthermore, 24 differences were recognised in comparison between A. m. carnica and A. m. ligustica subspecies. Among them, there are three SNPs that affect translation in the nd2, nd4, and cox2 genes, respectively. The phylogenetic placement of A. m. carnica from Slovenia within C lineage deviates from the expected position and changes the perspective on relationship between C and O lineages. The results of this study represent a valuable addition to the information available in the phylogenomic studies of A. mellifera—a pollinator species of worldwide importance. Such genomic information is essential for this local subspecies’ conservation and preservation as well as its breeding and selection.
Keywords: western honeybee, Apis mellifera carnica, mitochondrial genome, phylogeny, C lineage, annotation, whole genome sequencing, protection, conservation
Published in DiRROS: 06.09.2022; Views: 1523; Downloads: 393
.pdf Full text (1,06 MB)

8.
Vpliv sestojne zgradbe na donos medu v Sloveniji
Jan Mihelič, Janez Prešern, Milan Kobal, 2020, original scientific article

Abstract: V lesni zalogi sestojev smo proučili vpliv količine medonosnih drevesnih vrst na donos medu. Za 70 čebeljih družin v Sloveniji smo uporabili podatke o donosih medu za posamezne drevesne vrste glede na čebelarsko najugodnejša leta in v radiju treh kilometrov od panja in izračunali: a) število čebeljih družin (n), b) gozdnatost (%) ter c) skupno lesno zalogo medonosnih drevesnih vrst (m3 ). Vpliva števila družin na donos medu v panj v večini primerov nismo potrdili (p > 0,05), statistično značilno pa vpliva na donos gozdnega in smrekovega medu. Delež gozda je v pozitivni korelaciji (r > 0,84; p < 0,05) z donosom gozdnega medu v panj. Vpliv količine drevesnih vrst na donos medu v panj lahko statistično značilno (p < 0,05) potrdimo za vse proučevane drevesne vrste, razen za jelko. Pri drugih drevesnih vrstah (razen pri smreki) delež gozda v radiju treh kilometrov od stojišč značilno ne vpliva na donos medu. Glede na dobljene regresijske modele za posamezne medonosne drevesne vrste, med katerimi smo potrdili vpliv lesne zaloge na donos, lahko za vsako lokacijo v Sloveniji napovemo potencialne donose medu. Slednje je uporabno za izbiro lokacije za postavitev čebelnjaka in tudi za določitev lokacije za prevoz čebel na pašo.
Keywords: sestojna zgradba, čebelarstvo, lesna zaloga, donos medu
Published in DiRROS: 10.10.2020; Views: 2535; Downloads: 784
.pdf Full text (481,28 KB)

9.
10.
Search done in 0.59 sec.
Back to top