Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "author" (Janez Pirnat) .

1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Kako nastajajoči vodni kataster vpliva na določanje hidrološke funkcije gozda?
Janez Pirnat, Milan Kobal, 2022

Abstract: Sedanji sistem funkcij gozdov, ki ga v osnovi prinaša Zakon o gozdovih iz leta 1993, je potreben nadgradnje, saj je funkcij zelo veliko, njihove vsebine pa se pogosto podvajajo. Ob takratnem prvem kartiranju funkcij gozdov se je gozdarstvo opiralo predvsem na svoje lastne prostorske sloje, zdaj pa so na voljo podrobnejše prostorske zbirke tudi drugih uporabnikov prostora. Oboje je nov izziv za prikazovanje in vsebinsko vrednotenje ukrepov za zagotavljanje trajnosti funkcij gozdov ter prilagojenega gospodarjenja z gozdovi. V prispevku smo obravnavali hidrološko funkcijo gozda, deloma zaradi aktualnih razmer v Slovenij in svetu (poplave, suše), deloma pa zato, ker novejši podatki o vodnem katastru bistveno nadgrajujejo bazo podatkov o vodah. Če kot velikost orisa okrog površinskih voda upoštevamo eno drevesno višino, je to 120.688,64 ha gozdov, kjer bi bila po dosedanjih kriterijih lahko poudarjena hidrološka funkcija gozda. Daleč največ takih gozdov je ob vodotokih, sledijo izviri in mokrotne površine.
Keywords: sistem funkcij gozdov, hidrološka funkcija gozda, vodni kataster
DiRROS - Published: 08.03.2022; Views: 139; Downloads: 57
.pdf Fulltext (273,55 KB)

2.
Zelena infrastruktura ali krajinska povezljivost?
Janez Pirnat, 2019

Abstract: V sodobnih naravovarstvenih praksah se pojavljajo številni izrazi s področja povezljivosti krajine. V zadnjem času je pri nas še najpogosteje v rabi besedna zveza zelena infrastruktura (angl. Green Infrastructure), ki zajema vsebine v širokem polju delovanja številnih strok. Z nekaj krajinskega znanja, zdrave pameti in občutka za jezik se ogrevamo za besedno zvezo krajinska povezljivost.
Keywords: ekološka omrežja, krajinska ekologija, krajinska povezljivost, ohranjanje narave, zelena infrastruktura
DiRROS - Published: 21.02.2019; Views: 2084; Downloads: 563
.pdf Fulltext (185,49 KB)

3.
Predlog metodologije za razmejevanje kmetijskih in primestnih krajin v Sloveniji ter prostorska določila za določanje gozdov s poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti
Dejan Firm, Janez Pirnat, 2017

Abstract: V prispevku smo predstavili novo metodologijo za razmejevanje kmetijskih oziroma primestnih krajin, hkrati pa smo pripravili nabor enostavnih kazalnikov (stopnja gozdnatosti, število zaplat, oblika in velikost gozdnih zaplat, prostorska razmestitev in povezanost gozdnih zaplat). S pomočjo omenjenih kazalnikov in nekaj zdrave pameti smo ugotovili, da večino tako dobljenih kmetijskih krajin v zahodni, severni in južni Sloveniji obdaja vsaj na eni strani gozdna(ta) matica, ki hkrati z razmeroma zadostno gozdnatostjo samih krajin omogoča prehajanje vrstam med matico in kmetijskimi krajinami. V osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in v vzhodni Sloveniji pa se srečujemo z drobljenjem nekdaj enovitih kmetijskih krajin zaradi avtocest in deloma zajezitev rek Save in Drave. V teh krajinah so za oceno pestrosti pomembni izsledki, ki jih pridobimo z ovrednotenjem kazalnikov oblike in velikosti krajin, gozdnatosti krajin oziroma gostote zaplat, velikostnega razreda in oblike gozdnih zaplat.
Keywords: gozdne zaplate, kmetijska krajina, določila krčitev gozdov, krčitev gozdov, biotska raznovrstnost, Slovenija
DiRROS - Published: 22.06.2017; Views: 3009; Downloads: 590
.pdf Fulltext (5,26 MB)

4.
Prostorastoča drevesa kot stopni kamni v kmetijski krajini
Janez Pirnat, 2000

Abstract: Prostorastoča drevesa so pogosto edini gradnik naravne vegetacije v kmetijski krajini, lahko pa sestavljajo mozaik krajinskih gradnikov, skupaj s opi drevja, koridorji drevnine ali zaplatami gozda v kmetijski matici. Ve~krat sestavljajo sama ali skupaj z `e omenjenimi krajinskimi gradniki omre`je, ki omogo~a prehajanje {tevilnim vrstam. Prostorasto~a drevesa v kmetijski krajinipogosto zapostavljamo, nimamo evidentiranih, kljub zakonski osnovi ne gospodarimo z njimi. Analize drevnine na izseku Sor{kega polja ka`ejo, da prostorasto~a drevnina danes nima ve~ vlog, kot jih je imela pred desetletji, zato pa je pomembnej{a kot stopni kamni zlasti v tistih delih kmetijskih krajin, kjer so drugi ostanki naravne vegetacije `e izginili, oziroma so njihove medsebojne razdalje prevelike, da bi {e omogo~ale prehajanje vrst.
Keywords: biotska pestrost, prostorastoča drevnina, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, prostorastoče drevo, biodiverziteta, kmetijska krajina, stopni kamen, gradnik vegetacije, regionalizacija, geografski informacijski sistem
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2927; Downloads: 1006
.pdf Fulltext (902,76 KB)

5.
6.
7.
Artificial energy inputs into spruce lowland forests in suburban landscapes in Slovenia
Janez Pirnat, David Hladnik, 2009

Abstract: Slovene forestry is concerned with nature conservation, but in the past, the species variety of forests has often been changed and, similarly as elsewhere in Europe, the share of forest with artificial dominance of Norway spruce increased. Based on the spatial model of landscape structure, we estimated the arrangement in conservation of suburban forests in eight Slovene macro regions. In the area of town Kočevje, we assessed artificial energy inputs in the forests lying within one kilometre large area used by inhabitants for daily recreation. In this area, 65 % of forests were categorized as forests with artificial dominance of Norway spruce.
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2670; Downloads: 1020
.pdf Fulltext (377,40 KB)

8.
Analysis of trees planted in vicinity of hospitals in Ljubljana as a source of pollen
Andreja Kofol-Seliger, Janez Pirnat, 2010

Abstract: The paper analyses woody plants growing in the vicinity of hospital buildings situated along Zalog Road, Korytko Street, Šlajmar Street, Bohorič Street and Njegoš Street in Ljubljana, Slovenia. Woody plants are an immediate potential source of allergenic pollen, affecting all park users such as patients, visitors and hospital employees. The most allergenic tree species in the park was found to be birch (Betula pendula Roth.), which accounts for 6.8% of all registered trees. The low allergenic maples (Acer sp.) and the low allergenic horse chestnut (Aesculus hippocastanum L.) account for 19.6% and 7.4%, respectively. Among the medium allergenic trees are ash (Fraxinus excelsior L.) (4.8%), plane (Platanus x hispanica Muenchh.) (4.2%), hornbeam (Carpinus betulus L.) (1.9%), and oak (Quercus sp.) and hazel (Corylus avellana L.) withless than 1%.
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2452; Downloads: 978
.pdf Fulltext (197,45 KB)

9.
Landscape changes in the Pivka area, Slovenia
Janez Pirnat, Andrej Kobler, 2012

Abstract: Spontaneous afforestation is one of the biosystemic landscape change processes affecting landscape functioning. The process of overgrowing is highly dynamic, and the temporal dimension of changes in landscape structure can be of key importance for evaluating habitat suitability. A detailed study was carried out in the area of 19.52 km2 within the Pivka municipality, where land use is a mixture of traditional farmland, forests, and extended areas of abandoned former farmland with natural re-growth. In addition, this area is highly important for two bird species: the Barred Warbler (Sylvia nisoria) and the Red-backed Shrike (Lanius collurio). Both species are sensitive to forest spreading and prefer a mixture of extensive meadows with shrubs and hedgerows as their most suitable habitat. Digital BW orthophotos from the 1975 - 2000 period and colour digital orthophotos from 2009 have be enused for on screen digitizing of the EUNIS habitat classes. Indicators of landscape changes were derived from temporal based difference in the landscape structure (different structural indicators based on patch size, shape, distances and patch dynamics). All the details obtained were evaluated based on Earth observation data and GIS supported methods. The most valuable parts of the area for both species are, from a biodiversity point of view, the core forest areas and mixture of meadows with shrubs and hedgerows.
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2528; Downloads: 982
.pdf Fulltext (1,11 MB)

10.
Stabilnost gozdnih površin v Sloveniji kot kriterij krajinske pestrosti in obstojnosti
Janez Pirnat, Andrej Kobler, 2014

Abstract: Stabilnost notranjega okolja gozdov je pomemben kazalec biotske pestrosti na krajinskem nivoju, ko se odločamo o tem, ali bi določene gozdove lahko izkrčili. Zaradi tega smo se odločili, da ocenimo stabilnost notranjega gozdnega okolja v Sloveniji med letoma 1975 in 2012, saj so nam na voljo primerljivo dovolj natančni podatki o gozdni maski za teh 38 let. Štiri vrste sprememb pokrovnosti z gozdom (stabilni negozd, krčitve, zaraščanje in stabilni gozd) pojasnjujemo z empiričnim modelom v obliki odločitvenega drevesa, ki upošteva nadmorsko višino, naklon terena, talni tip, oddaljenost vsake celice na rastrski karti od gozdnega roba v izhodiščnem letu, oddaljenost vsake celice na rastrski karti od najbližjega naselja v izhodišč- nem letu. Pojasnjevalne modele smo zgradili po metodi strojnega učenja (Quinlan, 1986) z orodjem See5 (www.rulequest. com). Natančnost izbranega modela je znašala 74,65 %. V letu 2012 so stabilni gozdovi, katerih površina se od leta 1975 ni spreminjala, pokrivali 53 % Slovenije. Izmed vseh spremenljivk najbolje pojasnjujeta spremembo rabe začetna oddaljenost od gozdnega roba in deloma naklon terena. Oddaljenost od naselij in nadmorska višina nimata opaznega vpliva.
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2626; Downloads: 1085
.pdf Fulltext (768,21 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top