1. Načrtovanje tehnologij in presoja kakovosti izvajanja del v gozdovih v podporo biogospodarstvu : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »Naša hrana, podeželje in naravni viri«Nike Krajnc, Matevž Triplat, Špela Ščap, Darja Stare, Jaša Saražin, Janez Krč, Gašper Ogrin, Martin Jež, Matjaž Dovečar, Marjan Dolenšek, Peter Smolnikar, Urban Žitko, Igor Potočnik, 2025, final research report Keywords: gozdarstvo, sodobne tehnologije, trajnost, umeščanje v prostor, pridobivanje lesa
Published in DiRROS: 16.01.2026; Views: 424; Downloads: 236
 Full text (17,31 MB) |
2. Pregled domačih in tujih virov s področja kontrole kakovosti v gradbeništvu / predlog meril in kazalnikov za kakovostno projektiranje in gradnjo gozdnih cest ter vlak : poročilo izsledka 3.2.Jan Mihelič, 2023, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdne vlake, gozdne ceste, hudourniki, varstvo pred poplavami, gozdno gradbeništvo, odvodnjavanje
Published in DiRROS: 12.09.2025; Views: 805; Downloads: 224
Full text (1,10 MB) |
3. Priročnik za podporo lastniku ob investiciji v omrežje gozdnih prometnic : DS3Optimizacija omrežja gozdnih prometnicJaša Saražin, Gašper Ogrin, Jan Mihelič, Darko Pristovnik, 2025, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: gozdno gradbeništvo, gozdne vlake, gozdne ceste, MojGozdar.si
Published in DiRROS: 13.08.2025; Views: 1126; Downloads: 603
Full text (4,67 MB)
This document has many files! More... |
4. |
5. Vpliv sestojne zgradbe na donos medu v SlovenijiJan Mihelič, Janez Prešern, Milan Kobal, 2020, original scientific article Abstract: V lesni zalogi sestojev smo proučili vpliv količine medonosnih drevesnih vrst na donos medu. Za 70 čebeljih družin v Sloveniji smo uporabili podatke o donosih medu za posamezne drevesne vrste glede na čebelarsko najugodnejša leta in v radiju treh kilometrov od panja in izračunali: a) število čebeljih družin (n), b) gozdnatost (%) ter c) skupno lesno zalogo medonosnih drevesnih vrst (m3 ). Vpliva števila družin na donos medu v panj v večini primerov nismo potrdili (p > 0,05), statistično značilno pa vpliva na donos gozdnega in smrekovega medu. Delež gozda je v pozitivni korelaciji (r > 0,84; p < 0,05) z donosom gozdnega medu v panj. Vpliv količine drevesnih vrst na donos medu v panj lahko statistično značilno (p < 0,05) potrdimo za vse proučevane drevesne vrste, razen za jelko. Pri drugih drevesnih vrstah (razen pri smreki) delež gozda v radiju treh kilometrov od stojišč značilno ne vpliva na donos medu. Glede na dobljene regresijske modele za posamezne medonosne drevesne vrste, med katerimi smo potrdili vpliv lesne zaloge na donos, lahko za vsako lokacijo v Sloveniji napovemo potencialne donose medu. Slednje je uporabno za izbiro lokacije za postavitev čebelnjaka in tudi za določitev lokacije za prevoz čebel na pašo.
Keywords: sestojna zgradba, čebelarstvo, lesna zaloga, donos medu
Published in DiRROS: 10.10.2020; Views: 3403; Downloads: 1115
Full text (481,28 KB) |
6. Growing stock of nectar- and honeydew-producing tree species determines the beekeepers' profitJanez Prešern, Jan Mihelič, Milan Kobal, 2019, original scientific article Keywords: beekeeping, forage, environment carrying capacity, non-wood forest products, nectar, honeydew flow
Published in DiRROS: 29.04.2020; Views: 3773; Downloads: 1368
Full text (2,05 MB) |
7. Predlog prostorske razporeditve izbranih primestnih gozdov na podlagi daljinsko pridobljenih podatkov in terenske kontroleDavid Hladnik, Sebastian Bambič, Aleš Benčina, Jan Mihelič, Žiga Repotočnik, Janez Pirnat, 2019, professional article Abstract: V pričujočem prispevku predstavljamo predlog opredelitve t.i. primestnih gozdov na podlagi študije, ki sta jo predstavila Pirnat in Hladnik (2018), v kateri sta analizirala zgradbo krajine in povezljivost gozdov v mestnem in obrobnem območju 30 največjih slovenskih mest. Članek je služil kot osnova za delo s študenti pri dveh izbirnih predmetih Gozdovi, ljudje in trajnostne krajine in Prostorski monitoring naravnega okolja na magistrskem študijskem programu druge stopnje Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov. Študentje so v okviru seminarjev na podlagi predstavljene metodologije članka (Pirnat in Hladnik, 2018), zbirke podatkov o državnih cestah, podatkovne zbirke CORINE Land Cover, podatkov o gozdnih sestojih, podrobnega digitalnega modela reliefa ter na podlagi terenskih ogledov v programskem okolju ArcMap izdelali predlagane spremembe površin t. i. primestnih gozdov štirih izbranih mest (Grosuplje, Kočevje, Ljubljana, Slovenj Gradec). To delo je primerna osnova za izdelavo metodologije določanja primestnih gozdov, če se bo pokazala potreba.
Keywords: primestni gozdovi, krajinska ekologija, daljinsko zaznavanje, Lidar
Published in DiRROS: 23.04.2019; Views: 4740; Downloads: 1375
Full text (255,15 KB) |
