81. |
82. |
83. |
84. |
85. Znanost in znanje o gozdu, gozdarstvu in lesarstvuHojka Kraigher, Miha Humar, Maja Peteh, Primož Simončič, 2015, published scientific conference contribution Keywords: znanost, raziskovanje, gozdarstvo, lesarstvo, publiciranje, znanstveni rezultati, znanstveni učinki, evalvacije, financiranje
Published in DiRROS: 03.11.2021; Views: 854; Downloads: 279
 Full text (4,69 MB) |
86. Fungal and bacterial communities in spruce wood samples exposed to outdoors environmental conditionsTijana Martinović, Marko Bajc, Nejc Thaler, Miha Humar, Hojka Kraigher, Barbara Kraigher, 2015, published scientific conference contribution abstract Keywords: degradacija lesa, konstrukcijski les, glive, bakterije
Published in DiRROS: 03.11.2021; Views: 891; Downloads: 285
Full text (1,05 MB) |
87. Analize kakovosti sadik izbranih gozdnih drevesnih vrst v letih 2019, 2020 in 2021Peter Železnik, Natalija Dovč, Hojka Kraigher, 2021, original scientific article Abstract: Slovenske gozdove vse bolj ogrožajo hitre podnebne spremembe, katerih posledice so izjemni vremenski pojavi. V ujmah se razgalijo večje površine gozdov, nastanejo poškodbe reproduktivnih delov krošenj, zaradi spremenjenih podnebnih razmer pa motnje reprodukcije gozdnega drevja. S premišljeno dopolnitvijo naravne obnove z umetno obnovo lahko povečamo odpornost gozdov pred prihodnjimi ujmami, z uporabo genetsko pestrega gozdnega reprodukcijskega materiala pa prilagoditveni potencial mladih sestojev. Osnova uspešne umetne obnove so kakovostne in rastiščnim razmeram prilagojene sadike. Uporaba nekakovostnih sadik ali celo sadik neustrezne provenience lahko povzroči dolgoročne neugodne posledice. Med letoma 2019 in 2021 smo v okviru projekta Presoja uspešnosti obnove gozdov s sadnjo in setvijo v Sloveniji (CRP V4-1819) izvedli meritve sadik sedmih drevesnih vrst na devetih lokacijah v Sloveniji. Pri presoji kakovosti sadik smo si pomagali z neposredno vidnimi in izmerljivimi značilnostmi. Opravili smo splošen pregled sadik, nato pa na vzorcu izmerili višino, premer koreninskega vratu in ocenili asimetričnost koreninskega sistema ter opazne deformacije. Pri sadikah bukve enake starosti smo opazili razlike v višini, debelini in tršatosti. Pri tem so se sadike bukve, katerih gozdni reprodukcijski material (GRM) je bil pridobljen iz istega gozdnega semenskega objekta (GSO), razlikovale med lokacijama sajenja. Mlajše in nepresajene sadike doba so bile v povprečju nižje, imele pa so večjo debelino koreninskega vratu kot eno leto starejše sadike in presajene sadike. Domnevamo, da je to odraz presaditvenega stresa. Sedem let stare sadike gorskega javorja so imele pričakovano večjo debelino koreninskega vratu, vendar pa so bile precej nižje od štiri leta mlajših sadik. Poleg tega so bile sadike gorskega javorja, katerih GRM je bil pridobljen iz istega GSO, na eni lokaciji sajenja precej bolj variabilne po velikosti kot na drugi lokaciji sajenja. Od vseh opazovanih parametrov se zdi tršatost kot relativna mera dober parameter, saj se je celo na omejenem obsegu podatkov izkazal kot zadosti dober pokazatelj kakovosti. Pri tem moramo upoštevati parametre, kot sta višina sadik in premer koreninskega vratu. Ocenjevanje asimetričnosti koreninskega sistema se je izkazala za zelo subjektivno metodo. Za ocenjevanje kakovosti sadik na osnovi merljivih znakov bi potrebovali orientacijske vrednosti parametrov, tako kot so bile poskusno ugotovljene za sadike smreke.
Keywords: umetna obnova, sadike gozdnih drevesnih vrst, kakovost sadik, višina sadik, premer koreninskega vratu, tršatost, sajenje
Published in DiRROS: 29.10.2021; Views: 1073; Downloads: 338
Full text (480,01 KB) |
88. Najpomembnejši povzročitelji poškodb tujerodnih vrst gozdnega drevja in sadik domačih vrst gozdnega drevja ter ukrepi na sadikahHojka Kraigher, Robert Brus, Nikica Ogris, 2021, review, book review, critique Keywords: povzročitelji poškodb, gozdovi, ukrepi, prikaz knjige
Published in DiRROS: 02.08.2021; Views: 1081; Downloads: 365
Full text (181,10 KB) |
89. |
90. |
