1. |
2. |
3. Nekatere značilnosti pojava umiranja smreke in njenega prirastnega odzivanja na imisijske streseFranc Ferlin, 1991, original scientific article Keywords: gozdovi, smreke, propadanje gozdov, imisijski stres, propadanje smreke, imisijska odpornost, širina branik, podnebne spremembe, dendrokronologija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3804; Downloads: 1714
 Full text (2,21 MB) |
4. Električna upornost kot kazalec zdravstvenega stanja in možnosti jelk za preživetje na območjih z zračno polucijoNiko Torelli, Dušan Robič, Martin Zupančič, Primož Oven, Franc Ferlin, Bojana Križaj, 1990, original scientific article Keywords: jelka, Abies alba (Mill.), propadanje gozda
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3821; Downloads: 1628
Full text (495,65 KB) |
5. Strokovne podlage za vključitev Slovenije v vseevropsko shemo certificiranja gozdov : (Pan-European Forest Certification)Franc Ferlin, Mitja Piškur, Darij Krajčič, Matjaž Čater, Marko Kovač, Robert Mavsar, Niko Torelli, 2002, professional monograph Keywords: certificiranje gozdov, gospodarjenje z gozdovi, gozdarska politika, mednarodna politika, standardi kakovosti, Evropska unija, trajnostno gospodarjenje, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2742; Downloads: 715
Full text (4,23 MB) |
6. Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem KrasuMihej Urbančič, Franc Ferlin, Lado Kutnar, 1999, original scientific article Abstract: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 Û 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno proučili. Pedološke preiskave so pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili liti~ni in rendzični leptosoli, evtrični in kromični kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov, določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje višine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rS = 0,62 - 0,65**). V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstia 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti.
Keywords: tla, gozdna tla, Kras, rodovitnost tal, rastnost sestoja, črni bor, Pinus nigra (Arnold.), talni tip, klasifikacija tal, Komensko-Sežanski Kras, realna vegetacija, potencialna vegetacija, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3982; Downloads: 1687
Full text (1,57 MB) |
7. Biotska pestrost gozdov v novejših mednarodnih in domačih pravnih dokumentihFranc Ferlin, Nike Krajnc, Lado Kutnar, Matjaž Čater, 1999, professional article Abstract: Članek obravnava naslednje mednarodne pravne akte in strate{ke dokumente s podro~ja biotske pestrosti: Konvencijo o biotski pestrosti, Konvencijo o varstvu Alp s Protokolom o gorskem gozdu, Agendo 21, Resolucije o varovanju gozdov v Evropi, Vseevropsko strategijo o biotski in krajinski pestrosti in njen delovni program, Strategijo EU o biotski pestrosti in Gozdarsko strategijo EU. Med doma~imi pravnimi akti ~lanek obravnava Zakon o varstvu okolja in Zakon o ohranjanju narave ter Zakon o gozdovih in Program razvoja gozdov v Sloveniji. Slovenska gozdarska zakonodaja in politika `e vsebujeta ve~ino mednarodno sprejetih na~el, priporo~il in zavez glede ohranjanja biotske pestrosti in trajnostne rabe njenih sestavin. Temeljne mednarodne zaveze, ki se {e ne uresni~ujejo, so naslednje: ugotavljanje in spremljanje biotske pestrosti gozdov z ocenjevanjem stanja na dr`avni ravni, ustanavljanjezavarovanih obmo~ij (naravnih parkov) ter zagotavljanje prora~unskih spodbud za uporabo okolju prijaznih tehnologij v gorskih obmo~jih, vklju~no z nekaterimi stro`jimi dolo~bami Protokola o gorskem gozdu.Slovenska gozdarska politika na podro~ju biotske pestrosti je okvirno usklajena z najnovej{imi strate{kimi usmeritvami EU, doma~a gozdarska zakonodaja in zakonodaja s podro~ja ohranjanja narave pa nista ustrezno usklajeni.
Keywords: bukev, biotska pestrost, pravni dokument, strateški dokument, gozdarska politika, politika ohranjanja, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3980; Downloads: 1698
Full text (1,85 MB) |
8. |
9. |
10. |
