Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (David Hladnik) .

1 - 10 / 33
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Priraščanje navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) in evropskega macesna (Larix decidua Mill.) na nekdanjih novinah v Koprivni v Karavankah
Janez Golob, Tom Levanič, David Hladnik, 2021, original scientific article

Abstract: Na podlagi meritev v obdobju 1962–2017 smo na raziskovalnih ploskvah na nekdanjih novinah v katastrski občini Koprivna izračunali debelinske, višinske in volumenske prirastke za najpomembnejši drevesni vrsti - smreko in macesen. Na raziskovalnih ploskvah, ki so bile prepuščene naravnemu razvoju, so srednjetemeljnični premeri manjši, število dreves pa večje od tistih v primerljivih gospodarskih gozdovih. V zadnjih tridesetih letih se je zaradi visokih sestojnih gostot zmanjšalo debelinsko priraščanje dreves smreke in macesna. Z dendrokronološko analizo smo ocenili vpliv klimatskih dejavnikov na priraščanje smreke in macesna. Na podlagi dendrokronološke analize smo ugotovili, da se leta z negativnim odzivom dreves v debelinskem prirastku od leta 1984 pojavljajo pogosteje.
Keywords: raziskovalne ploskve, smreka, macesen, debelinski prirastek, volumenski prirastek, indeks gostote SDI, dendrokronološka analiza
Published in DiRROS: 02.12.2021; Views: 1548; Downloads: 1018
.pdf Full text (1,27 MB)
This document has many files! More...

2.
3.
Primerjava dendrokronoloških raziskovanj z ocenjevanjem prirastka na gozdarskih raziskovalnih ploskvah
David Hladnik, Tom Levanič, 2021, professional article

Abstract: Izsledke dendrokronološkega raziskovanja na podlagi dreves višjih socialnih položajev v smrekovem debeljaku smo primerjali z ocenjevanjem prirastka na raziskovalnih ploskvah v smrekovih sestojih na Pokljuki. Za primerjavo dendrokronološke analize z izsledki o prirastku na raziskovalnih ploskvah smo uporabili le del podatkov do standardizacije dendrokronoloških krivulj, ker nismo želeli odstraniti starostnega trenda iz časovne vrste opazovanj. Na raziskovalnih ploskvah, ki so bile postavljene pred 60 leti, smo z zaporednimi meritvami premerov dreves ocenjevali debelinske prirastke, lesne zaloge in volumenske prirastke v posameznih obdobjih. Variabilnost povprečnega debelinskega prirastka v najvišjih debelinskih razredih na raziskovalnih ploskvah je bila primerljiva z ocenami za dominantna drevesa, analizirana v dendrokronološki analizi. Podatki iz dendrokronoloških raziskovanj so dobro izhodišče in v veliko oporo pri ocenjevanju dinamike razvoja v gozdnih sestojih ter pri presojanju o spremembah v 5- ali 10-letnih obdobjih zaporednih gozdnih inventur
Keywords: dendrokronološka analiza, gozdne inventure, debelinski prirastek, smreka
Published in DiRROS: 17.05.2021; Views: 869; Downloads: 325
.pdf Full text (447,93 KB)

4.
Ocena zgradbe in stabilnosti gozdnega roba kot pripomoček za ovrednotenje klimatske in zaščitne funkcije primestnih gozdov
David Hladnik, Andrej Kobler, Janez Pirnat, 2020, original scientific article

Abstract: V prispevku podajamo razširjen povzetek iz članka, objavljenega v reviji Forests z naslovom Evaluation of forest edge structure and stability in peri-urban forests (Hladnik in sod., 2020). Dodali smo predloge o prenovi varovalne, zaščitne in klimatske funkcije gozdov ter predloge ukrepov, ki izhajajo iz izsledkov raziskave gozdnih robov. Analizirali smo vertikalno zgradbo gozdnih robov in opozorili na pomen dimenzijskega razmerja dreves h/d na gozdnih robovih primestnih gozdnih zaplat ob Ljubljani, kjer ob pozidanih zemljiščih prevladujejo visoki in strmi gozdni robovi. Predstavili smo preprosto metodologijo, na podlagi katere je mogoče z metodami daljinskega zbiranja podatkov zasnovati monitoring primestnih gozdnih površin in gozdnih robov.
Keywords: funkcije gozdov, stabilnost gozdnega roba, gozdni rob, zgradba gozdnega roba, LiDAR, urbani gozdovi
Published in DiRROS: 09.06.2020; Views: 1642; Downloads: 576
.pdf Full text (296,57 KB)

5.
Evaluation of forest edge structure and stability in peri-urban forests
David Hladnik, Andrej Kobler, Janez Pirnat, 2020, original scientific article

Abstract: In the presented research, we studied the forest edge structure of urban and peri-urban forests on the outskirts of Ljubljana (Slovenia) consisting of a number of patches covering the collective surface of 1884 ha. They differ from each other according to the degree of fragmentation and by the share of the interior forest area. On the basis of LiDAR data, we conducted an analysis of the edges of the persistent forest patches and estimated them with regard to the land use they bordered on. The horizontal estimation of forest edges and the changes of forest edges, in the last decades, were estimated using digital orthophoto images of cyclic aerial surveys of Slovenia, from 1975 to 2018. The data, provided by LiDAR, were used to obtain an accurate estimate of forest edges and the metrics of their vertical canopy structure. On the basis of the canopy height model (CHM), we determined the height classes, the heights of the tallest trees, and indices of canopy height diversity (CHD) as variables subjected to a k-means cluster analysis. To determine the forest edge and trees stability, their heights and diameters at breast height (DBH) were measured and their canopy length and h/d (height/diameter) dimension ratios were estimated. In the study area of the Golovec forest patch, more than half of the forest edge segments (56%) border on residential buildings. After the construction of buildings, 54% of the newly formed forest edges developed a high and steep structure. Unfavorable h/d dimension ratio was estimated for 16% of trees, more among the coniferous than among the deciduous trees. Similar characteristics of newly formed forest edges bordering on built-up areas were determined in other sub-urban forest patches, despite the smaller share of such forest edges (19% and 10%, respectively). Tools and methods presented in the research enable the implementation of concrete silvicultural practices in a realistic time period and extend to ensure that adequate forestry measures are taken to minimize possible disturbances.
Keywords: forest ecosystem services, forest edge stability, forest edge structure, LiDAR, urban forests
Published in DiRROS: 26.05.2020; Views: 1338; Downloads: 671
.pdf Full text (5,67 MB)
This document has many files! More...

6.
Razvoj gozdnih sestojev na nekdanjih novinah v Koprivni
Janez Golob, Milan Golob, David Hladnik, 2019, original scientific article

Abstract: Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m3/ha do 761,3 m3/ha, temeljnica pa od 48,7 m2/ha do 61,7 m2/ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d.
Keywords: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj
Published in DiRROS: 29.11.2019; Views: 4364; Downloads: 1435
URL Link to full text
This document has many files! More...

7.
Razvoj gozdnih sestojev na nekdanjih novinah v Koprivni
Janez Golob, Milan Golob, David Hladnik, 2019, original scientific article

Abstract: Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m3/ha do 761,3 m3/ha, temeljnica pa od 48,7 m2/ha do 61,7 m2/ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d.
Keywords: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj
Published in DiRROS: 29.11.2019; Views: 1386; Downloads: 427
URL Link to full text

8.
Razlike v fenološkem razvoju prevladujočih drevesnih vrst na Pahernikovi gozdni posesti ocenjene z analizo satelitskih posnetkov
Anže Martin Pintar, David Hladnik, 2019, original scientific article

Abstract: Fenološke razlike prevladujočih drevesnih vrst na območju Pahernikove posesti smo ocenjevali na podlagi satelitskih posnetkov misije Sentinel-2. Analizirali smo normirane diferencialne vegetacijske indekse (NDVI) v obdobju od 29. marca do 15. oktobra 2017. Na podlagi razlik v vegetacijskem indeksu NDVI je mogoče ocenjevati fenološki razvoj prevladujočih drevesnih vrst bukve (Fagus sylvatica L.), smreke (Picea abies L. (Karsten)) in macesna (Larix decidua Mill.) v gozdnih sestojih. Na območju posesti ugotavljamo omejitve ocenjevanja fenološkega razvoja smreke v mešanih sestojih smreke in jelke (Abies alba Mill.), ki imajo podobne vrednosti NDVI. Pri bukvi pa smo ugotovili manjšanje vrednosti NDVI na posnetkih 21. aprila in 5. oktobra z višanjem nadmorske višine, kar povezujemo s poznejšim olistanjem in hitrejšim rumenenjem listov bukve na višjih nadmorskih višinah.
Keywords: raznodobni gozdovi, bukev, Fagus sylvatica L., smreka, Picea abies L. (Karsten), gradient nadmorske višine, Sentinel-2, NDVI, kompozitna slika, Dravsko Pohorje
Published in DiRROS: 19.10.2019; Views: 2131; Downloads: 644
.pdf Full text (512,90 KB)

9.
Predlog prostorske razporeditve izbranih primestnih gozdov na podlagi daljinsko pridobljenih podatkov in terenske kontrole
David Hladnik, Sebastian Bambič, Aleš Benčina, Jan Mihelič, Žiga Repotočnik, Janez Pirnat, 2019, professional article

Abstract: V pričujočem prispevku predstavljamo predlog opredelitve t.i. primestnih gozdov na podlagi študije, ki sta jo predstavila Pirnat in Hladnik (2018), v kateri sta analizirala zgradbo krajine in povezljivost gozdov v mestnem in obrobnem območju 30 največjih slovenskih mest. Članek je služil kot osnova za delo s študenti pri dveh izbirnih predmetih Gozdovi, ljudje in trajnostne krajine in Prostorski monitoring naravnega okolja na magistrskem študijskem programu druge stopnje Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov. Študentje so v okviru seminarjev na podlagi predstavljene metodologije članka (Pirnat in Hladnik, 2018), zbirke podatkov o državnih cestah, podatkovne zbirke CORINE Land Cover, podatkov o gozdnih sestojih, podrobnega digitalnega modela reliefa ter na podlagi terenskih ogledov v programskem okolju ArcMap izdelali predlagane spremembe površin t. i. primestnih gozdov štirih izbranih mest (Grosuplje, Kočevje, Ljubljana, Slovenj Gradec). To delo je primerna osnova za izdelavo metodologije določanja primestnih gozdov, če se bo pokazala potreba.
Keywords: primestni gozdovi, krajinska ekologija, daljinsko zaznavanje, Lidar
Published in DiRROS: 23.04.2019; Views: 2436; Downloads: 683
.pdf Full text (255,15 KB)

10.
Strukturna pestrost gozdnih sestojev na Pahernikovi gozdni posesti
Anže Martin Pintar, David Hladnik, 2018, original scientific article

Abstract: Na Pahernikovi gozdni posesti je mogoče spremljati učinke in uspešnost vsaj polstoletnega gospodarjenja z raznomernimi gozdovi. Na podlagi podatkov kontrolne vzorčne metode in laserskega skeniranja Slovenije smo ocenjevali strukturno pestrost gozdnih sestojev s kazalniki in indeksi sestojnih gostot, vrstne in strukturne pestrosti debelinskih razredov, sestojnih višinskih razredov in njihovih zgornjih višin. Primerjali smo rabo zemljišč v katastrskih občinah, na katerih leži Pahernikova posest (k.o. Vuhred, Planina, Orlica in Hudi Kot), v letu 1825 z letom 2017. V vseh analiziranih katastrskih občinah se je delež gozda v tem obdobju stoletja povečal, na posesti pa se je povečal za 21,4 %. Razlike v sestojnih gostotah in kazalnikih sestojne pestrosti med sestoji, kjer gozda v začetku 19. stoletja ni bilo, in sestoji na ohranjenih gozdnih zemljiščih niso statistično značilne. V prevladujočem rastiščnem tipu kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje z belkasto bekico smo ocenili za 20 % višjo lesno zalogo od primerljivih gozdov tega rastiščnega tipa na Slovenskem. Ob višjih lesnih zalogah in visokih kazalnikih debelinske pestrosti v gozdovih na Pahernikovi posesti nismo ocenili višjih sestojnih gostot SDI kot v drugih rastiščno primerljivih gozdovih. Po gradientih nadmorskih višin smo ocenili razlike v višini in zgradbi sestojne strehe, ki vplivajo na gospodarjenje znotraj posameznega rastiščnega tipa.
Keywords: Franciscejski kataster, raba zemljišč, sestojna zgradba, LiDAR, sestojni višinski razredi, Pahernikova posest
Published in DiRROS: 04.02.2019; Views: 3959; Downloads: 2539
.pdf Full text (3,25 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.6 sec.
Back to top