1. Strukturna pestrost gozdnih sestojev na Pahernikovi gozdni posestiAnže Martin Pintar, David Hladnik, 2018 Abstract: Na Pahernikovi gozdni posesti je mogoče spremljati učinke in uspešnost vsaj polstoletnega gospodarjenja z raznomernimi gozdovi. Na podlagi podatkov kontrolne vzorčne metode in laserskega skeniranja Slovenije smo ocenjevali strukturno pestrost gozdnih sestojev s kazalniki in indeksi sestojnih gostot, vrstne in strukturne pestrosti debelinskih razredov, sestojnih višinskih razredov in njihovih zgornjih višin. Primerjali smo rabo zemljišč v katastrskih občinah, na katerih leži Pahernikova posest (k.o. Vuhred, Planina, Orlica in Hudi Kot), v letu 1825 z letom 2017. V vseh analiziranih katastrskih občinah se je delež gozda v tem obdobju stoletja povečal, na posesti pa se je povečal za 21,4 %. Razlike v sestojnih gostotah in kazalnikih sestojne pestrosti med sestoji, kjer gozda v začetku 19. stoletja ni bilo, in sestoji na ohranjenih gozdnih zemljiščih niso statistično značilne. V prevladujočem rastiščnem tipu kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje z belkasto bekico smo ocenili za 20 % višjo lesno zalogo od primerljivih gozdov tega rastiščnega tipa na Slovenskem. Ob višjih lesnih zalogah in visokih kazalnikih debelinske pestrosti v gozdovih na Pahernikovi posesti nismo ocenili višjih sestojnih gostot SDI kot v drugih rastiščno primerljivih gozdovih. Po gradientih nadmorskih višin smo ocenili razlike v višini in zgradbi sestojne strehe, ki vplivajo na gospodarjenje znotraj posameznega rastiščnega tipa.
Keywords: Franciscejski kataster, raba zemljišč, sestojna zgradba, LiDAR, sestojni višinski razredi, Pahernikova posest
DiRROS - Published: 04.02.2019; Views: 3256; Downloads: 2034
 Fulltext (3,25 MB) |
2. Snovanje modelov za preučevanje vplivov na okolje : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega znansveno - raziskovalnega dela na področju aplikativnega raziskovanjaAndreja Ferreira, Milan Hočevar, Andreja Ogulin, Marko Kovač, David Hladnik, Metka Špes, 1997 Keywords: varstvo gozdnate krajine, presoja vplivov na okolje, ranljivost gozda, prostorsko modeliranje
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2431; Downloads: 686
Fulltext (13,66 MB) |
3. |
4. Zaključno poročilo naloge Javna okoljska služba 2012Laura Žižek, Špela Planinšek, Mitja Skudnik, David Hladnik, Milan Kobal, Gašper Okršlar, Daniel Žlindra, Primož Simončič, 2013 Keywords: gozdarstvo, gozdna inventura
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2465; Downloads: 626
Fulltext (119,86 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Ocenjevanje prostorske zgradbe jelovo-bukovih sestojevDavid Hladnik, 2004 Abstract: V treh sestojih jelovo-bukovih gozdov na visokem krasu smo raziskali sestojno strukturo in njeno prostorsko zgradbo. Na treh raziskovalnih ploskvah, velikih2 ha, smo izmerili koordinate dreves ter njihove dendrometrijske znake.Raziskovalne ploskve v treh sestojih se med seboj razlikujejo po svoji zgradbi, gostotah in tudi po parametrih prostorske zgradbe, ki smo jih ocenilina podlagi metod za ocenjevanje prostorske razmestitve dreves. Za drevesa v I in II debelinskem razredu smo izračunali višje povprečne relativnerazlike v sestojnih gostotah kot za debelejša drevesa. Ko so vzorčne ploskve presegle velikost 6 a, so bile povprečne relativne razlike pri ocenjevanju števila dreves v III debelinskem razredu v vseh treh sestojih manjše od 30 % v vseh treh sestojih. Na podlagi teoretičnih modelov je bilo mogoče o šopasti rasti dreves sklepati le v sestoju s prevladujočo jelko. V dveh sestojih jelke in bukve smo določili tudi sestojne skupine, ki so jih oblikovala drevesa na površini do 0,5 ha. Za jelko, smreko in bukev smo ocenili (P<0,01), da se njihova prostorska razmestitev razlikuje od slučajnostne, te drevesne vrste pa so oblikovale tudi različno velike sestojneskupine na površini do 0,25 ha. Ker so bila dominatna drevesa v vseh treh sestojih enakomerno in slučajnostno razporejena, sklepamo, da sestoji tudi po obdobju propadanja jelke niso postali razgrajeni.
Keywords: sestojna gostota, prostorska razmestitev, jelovo-bukovi sestoji
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2738; Downloads: 1036
Fulltext (404,54 KB) |
9. |
10. Artificial energy inputs into spruce lowland forests in suburban landscapes in SloveniaJanez Pirnat, David Hladnik, 2009 Abstract: Slovene forestry is concerned with nature conservation, but in the past, the species variety of forests has often been changed and, similarly as elsewhere in Europe, the share of forest with artificial dominance of Norway spruce increased. Based on the spatial model of landscape structure, we estimated the arrangement in conservation of suburban forests in eight Slovene macro regions. In the area of town Kočevje, we assessed artificial energy inputs in the forests lying within one kilometre large area used by inhabitants for daily recreation. In this area, 65 % of forests were categorized as forests with artificial dominance of Norway spruce.
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2633; Downloads: 993
Fulltext (377,40 KB) |
