Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Andrej Bončina) .

31 - 35 / 35
First pagePrevious page1234Next pageLast page
31.
Načelo trajnosti v gozdarskem načrtovanju
Andrej Bončina, 2000, professional article

Abstract: Trajnostno gospodarjenje z gozdovi lahko opi{emo z na~eli in kriteriji. Ohranitev biodiverzitete gozda je eno izmed temeljnih na~el. Glavna naloga gozdarskega na~rtovanja je organizirati mnogonamensko rabo gozdov, ki je skladna z ekolo{kimi zna~ilnostmi. Na~elo trajnosti je potrebno upo{tevati v vseh fazah na~rtovalnega procesa. Preverjanje trajnosti je sestavni del analize stanja in izhodi{~e za jasno dolo~itev gozdnogospodarskih problemov. Preverjanje sloni na indikatorjih, ki dobro pojasnjujejo kriterije trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, njihove vrednosti naj bodo dostopne in preverljive, hkrati pa naj sprotno odra`ajo spremembe pri gospodarjenju z gozdovi. Dejanske vrednosti indikatorjev lahko primerjamo z referen~nimi vrednostmi ali pa le spremljamo njihovo spreminjanje. Za uveljavitev na~ela trajnosti v gozdarskem na~rtovanju je pomembno, (1) da pri dolo~anju ciljev gospodarjenja sodelujejo lastniki in javnost, (2) da so opredeljeni cilji skladni z ekolo{kimi razmerami, (3) da gozdarsko na~rtovanje vklju~uje razli~na podro~ja (gojenje, spravilo itd.) ter (4) da je organizirano na razli~nih prostorskih ravneh. Opredeljujemo nekatere klju~ne probleme na~rtovanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji.
Keywords: gozd, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, kriterij gospodarjenja, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4521; Downloads: 1908
.pdf Full text (1,42 MB)

32.
Primerjava strukture gozdnih sestojev in sestave rastlinskih vrst v pragozdu in gospodarskem gozdu ter presoja uporabnosti izsledkov za gozdarsko načrtovanje
Andrej Bončina, 2000, original scientific article

Abstract: Avtor prikazuje izsledke primerjalne raziskave strukture gozdnih sestojev in rastlinske sestave v pragozdu Rajhenav in gospodarskem gozdu. V gospodarskem gozdu je mozai~nost horizontalne strukture bolj izrazita, {tevilo vrzeli in mladovij je ve~je, njihova povr{ina tudi ve~ja. V gospodarskem gozdu je ve~ kot za polovico ni`ja lesna zaloga, dele` debelega drevja in koli~ina mrtvega drevja sta ob~utno manj{a kot v pragozdu, drevesna sestava je pestrej{a, v pomladku uspeva ve~je {tevilo drevesnih vrst. Zeli{~na plast je bolje razvita v gospodarskem gozdu, kjer smo evidentirali ve~je {tevilo vrst, njihovo obiljeje v splo{nem tudi ve~je. V cikli~nem razvoju gozdnih sestojev od mladovij do debeljakov in pomlajencev se {tevilo in obilje vrst v zeli{~ni plasti pove~ujeta. Raziskava potrjuje, da je razmerje razvojnih faz gozda primeren kazalec za posredno ocenjevanje razli~nih kriterijev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
Keywords: biotska pestrost, vrstna raznolikost, rastlinska raznovrstnost, gospodarski gozd, zgradba sestoja, horizontalna zgradba, pragozd, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4583; Downloads: 1932
.pdf Full text (1,20 MB)

33.
Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev na Somovi gori
Andrej Bončina, 1994, original scientific article

Abstract: V prispevku je prikazan razvoj bukovih sestojev, njihove reakcije na redčenja različne jakosti ter primerjava redčenih in naravi prepuščenih bukovih sestojev. Na raziskovalnem objektu Somova gora (Gozdnogospodarsko območje Kočevje, GE Željne-Laze, oddelka 43 in 40, montanski bukov gozd, Enneaphyllo-Fagetum) od leta 1980 spremljamo razvoj bukovih sestojev, ki so sedaj v razvojni fazi drogovnjak, nastali pa so z oplodno sečnjo pred približno petinosemdeseti leti. Opravljene so bile štiri meritve (1980, 1986, 1989 in 1993) ter redčenji (1980 in 1991). Učinki redčenj so evidentni in se kažejo v debelinskem priraščanju dreves, rastnem pospešku, debelinski strukturi, številu drevja, vrednostni podobi gozda, pokrovnosti zeliščnega sloja ter velikosti in sproščenosti krošenj. V redčenih sestojih izbranci bolje priraščajo kot ostala enako debela drevesa.
Keywords: izbiralno redčenje, bukovi sestoji, učinek redčenj, struktura sestoja, drogovnjak, izbranci
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4473; Downloads: 1973
.pdf Full text (929,99 KB)
This document is also a collection of 1 document!

34.
35.
Search done in 0.18 sec.
Back to top