31. Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij invazivne tujerodne vrste signalni rak (Pacifastacus leniusculus) v letu 2021 : končno poročiloMarijan Govedič, Ali Šalamun, Nika Kogovšek, Al Vrezec, Matjaž Bedjanič, Stiven Kocijančič, Andrej Kapla, 2021, final research report Abstract: V Sloveniji so bile doslej registrirane štiri vrste potočnih rakov vezane na Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Tri vrste, močvirski škarjar (Procambarus clarkii), trnavec (Orconectes limosus) in marmornati škarjar (Procambarus fallax f. virginalis), so bile zaznane v zadnjih štirih letih (Govedič 2017), signalni rak (Pacifastacus leniusculus) pa je prišel iz sosednje Avstrije kmalu po letu 2000. Za te vrste na območju Evropske unije od avgusta 2016 veljajo najstrožji ukrepi: prepoved trgovanja, izmenjave, gojenja in izpuščanja v okolje. Poleg omenjenih sta od tujerodnih vrst potočnih rakov v Sloveniji prisotna še rdečeškarjevec (Cherax quadricarinatus) s sicer omejeno razširjenostjo in kot tropska vrsta z nizkim potencialom širjenja (Jaklič & Vrezec 2011) ter ozkoškarjevec (Astacus leptodactylus) (Govedič & Miličič 2018). Od vseh tujerodnih vrst potočnih rakov v Sloveniji ima po doslej zbranih podatkih zaenkrat le signalni rak dejansko invazijsko populacijo.
Keywords: signalni rak, Pacifastacus leniusculus, monitoring, tujerodne vrste, Slovenija
Published in DiRROS: 04.09.2024; Views: 1182; Downloads: 614
 Full text (6,88 MB)
This document has many files! More... |
32. Sove (Strigiformes) Ljubljanskega barjaAl Vrezec, 1993, other monographs and other completed works Abstract: The article discusses the owls of the Pohorje Mountains (NE Slovenia). Ten species have been registered so far, 4 of them as breeders: Tawny Owl Strix aluco, Pygmy Owl Glaucidium passerinum (rediscovered in 1993), Tengmalm’s Owl Aegolius funereus (rediscovered in 1996) and Long-eared Owl Asio otus; 1 species, i.e. Little Owl Athene noctua, occurs here merely as a chance guest and most probably does not breed. Five species, however, have not been registered in the Pohorje Mountains in recent years, and only some of their historical data from the end of the 19th century and from the beginning of the 20th century are at hand. These species are: Barn Owl Tyto alba, Eurasian Scops Owl Otus scops, Eagle Owl Bubo bubo, Ural Owl Strix uralensis (expected species) and Short-eared Owl Asio flammeus. A very interesting owls’ habitat in these mountains are the environs of raised bogs (Sphagno–Piceetum association), which are shared by 3 owl species: Tawny Owl, Pygmy Owl and Tengmalm’s Owl. Utterly new for Slovenia are the findings regarding the upper limit of the altitudinal distribution of the Little Owl (777 m a.s.l.) and Long-eared Owl (1,450 m a.s.l.) and the lower limit of the altitudinal distribution of the Pygmy Owl in the non-breeding season (310 m a.s.l.).
Keywords: ekologija živali, ornitologija, ptice, sove, Ljubljansko barje
Published in DiRROS: 04.09.2024; Views: 867; Downloads: 458
Full text (137,26 KB)
This document has many files! More... |
33. |
34. Kmetijstvo in biodiverziteta na skupni potiDanilo Bevk, Blaž Koderman, Mojca Pibernik, Mateja Colarič, 2019, other monographs and other completed works Abstract: Biodiverziteta (biotska pestrost) je pestrost življenja na Zemlji od bakterij in gliv do rastlin in živali. Nastala je v milijardah let razvoja življenja. Pomembna značilnost biodiverzitete je izjemna povezanost organizmov, ki sami ne bi mogli preživeti, skupaj pa sestavljajo edinstven preplet, ki odločilno vpliva na razmere na našem planetu.
Keywords: biodiverziteta, kmetijstvo, ekosistemske storitve, Slovenija
Published in DiRROS: 04.09.2024; Views: 1157; Downloads: 1236
Full text (7,27 MB)
This document has many files! More... |
35. Akcijski načrt za Krajinski park Ljubljansko barje : 28. marec 2019, LjubljanaAl Vrezec, Davorin Tome, Nataša Mori, Andrej Kapla, other monographs and other completed works Abstract: ACTION PLAN for improved policy instrument »Regulation on Ljubljana Marsh Nature Park" was developed within the European Interreg Europe project "From biodiversity data to decisions" (BID-REX), which deals with the problem of biodiversity data use in decision-making processes. BID-REX aims to encourage the use of relevant information on biodiversity in order to more efficiently use the resources of the European Regional Development Fund (ERDF) to conserve the European natural heritage.
The project includes 9 partners and 7 different policy instruments from six European countries: Spain, Great Britain, Italy, Belgium, Hungary and Slovenia. In Slovenia, testing instrument is the Regulation on Ljubljana Marsh Nature Park". The project is divided into two phases. During the preparatory phase, which lasted from April 2016 to the end of March 2019, partners developed action plans to improve selected policy instruments. A support for Action plan development was exchange of good practices between BID-REX partners and interregional learning process that was carried out during five thematic workshops each organized by one BID-REX partner. In the next phase, ending in March 2021, the implementation of Action plans will follow.
In the pilot region the Ljubljana Marsh Nature Park, we identified that biodiversity data are scattered among various experts and organizations, and are often difficult to access for nature conservation purposes. The Institute of the Republic of Slovenia for Nature conservation, which is the central governmental organization for nature conservation, has access to limited amount of data that relate exclusively to Natura 2000 species and habitats.
The purpose of Action Plan is (i) to link experts and organizations collecting data on species in the area of Ljubljana Marsh, e.g., to build knowledge network, (ii) to collate all available biodiversity information for Ljubljana Marsh, (iii) to provide on-line access to biodiversity information, (iv) to identify and prioritize species that are important for this area, and lastly, (v) to propose conservation measures that will protect priority species.
Keywords: projekti, biodiverziteta, BID-REX
Published in DiRROS: 04.09.2024; Views: 886; Downloads: 2070
Full text (2,03 MB)
This document has many files! More... |
36. Report of the Third General Meeting (GM3) & Cross-Working Group Meeting : ERBFacility - European Raptor Biomonitoring Facility, COST ACTION 16224Al Vrezec, Guy Duke, Rafael Mateo, Rui Lourenço, Antonio J. Garcia-Fernandez, Richard Shore, Paola Movalli, Chris Wernham, Pablo Sánchez Virosta, 2020, other monographs and other completed works Abstract: This is a report from the Third General Meeting (GM3) and Cross-Working Group Meeting of the COST Action European Raptor Biomonitoring Facility (ERBFacility, CA 16224). The Fourth Management Committee Meeting (MC4) took place back-to-back with the General Meeting. The Minutes of the Management Committee Meeting are published separately. GM3 brought together the ERBFacility community of Management Committee (MC) members, STSM holders and additional key resource persons active in the analysis, collections and field arenas in relation to the monitoring of contaminants in raptors. 55 participants attended GM3 from 24 COST Member Countries, of which 43 MC members and substitutes who also attended the Fourth Management Committee Meeting (MC4). This includes a multidisciplinary community of field ornithologists and ecologists, curators (from natural history museums, environmental specimen banks and others) and ecotoxicologists (Fig. 1). Around 30 participants attended the Cross-Working Group meeting. The full list of participants is annexed to this report. On Day 1, Tuesday 4th February, the morning session provided a recap of the objectives and rationale for the Action, an overview of the state of play from the three Working Groups in the Analysis, Collections and Field Arenas and presentations from mission holders. This was followed by an outline of plans for the remainder of the current Grant Period (GP3, to end April 2020) and for GP4 (1/5/20-30/4/21) and through to end of Action (October 2021). This was followed by break-out discussion on key cross-Arena issues for the remainder of the Action focussing on three topics: the ERBFacility proof of concept study (led by Rafael Mateo, Rui Lourenço), capacity building and training schools (led by Chris Wernham, Paola Movalli), and action communication and dissemination (led by Guy Duke, Chris Wernham, Al Vrezec).
Published in DiRROS: 04.09.2024; Views: 880; Downloads: 504
Full text (1,59 MB)
This document has many files! More... |
37. Prepelica (Coturnix coturnix), kobiličar (Locustella naevia), bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) na Ljubljanskem barjuDavorin Tome, Al Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2015, treatise, preliminary study, study Abstract: V okviru projekta Ljudje za barje, ohranjanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju (LJUBA), Program Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 in Program finančnega mehanizma EGP 2009-2014 smo v letu 2015 za naročnika Zavod republike Slovenije za varstvo narave kvantitativno popisali (izhodiščni monitoring) prepelico (Coturnix coturnix), kobiličarja (Locustella naevia) in bičjo trstnico (Acrocephalus schoenobaenus) na območju Ljubljanskega barja. Terensko delo je potekalo po metodi, ki nam je omogočila neposredno primerjavo rezultatov s podatki dobljenimi pred 20 leti v obdobju 1989 do 1996. Na izbrani površini 67 kvadratov smo prešteli 39 kličočih samcev prepelice, kar je za 87% manj kakor na primerljivi površini pred 20 leti. Vrsto smo odkrili na 23 kvadratih, kar je za 57% manj kakor pred 20 leti. Ob upoštevanju vseh možnih objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat štetja ocenjujemo, da se je velikost in razširjenost populacije prepelice v zadnjih 20 letih zmanjšala za več kakor za polovico. Vrsta je na Ljubljanskem barju zelo ogrožena in lahko v kratkem izgine kot gnezdilka. Na izbrani površini 67 kvadratov smo prešteli 31 pojočih kobiličarjev, kar je za 31% manj kakor na primerljivi površini pred 20 leti. Vrsto smo odkrili na 16 kvadratih, kar je za 16% manj kakor pred 20 leti. Ob upoštevanju vseh možnih objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat štetja ocenjujemo, da se velikost populacije kobiličarja v zadnjih 20 letih verjetno ni spremenila, nekoliko se je spremenilo območje njegovega pojavljanja. Kljub temu, zaradi relativno majhne površine kjer se pojavlja, ocenjujemo, da je kobiličar na Ljubljanskem barju ogrožena vrsta. Na izbrani površini 67 kvadratov smo prešteli 52 pojočih bičjih trstnic, kar je za 8% več kakor na primerljivi površini pred 20 leti. Vrsto smo odkrili na 20 kvadratih, kar je za 18% več kakor pred 20 leti. Ob upoštevanju vseh možnih objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat štetja ocenjujemo, da se velikost populacije bičje trstnice v zadnjih 20 letih verjetno ni spremenila, nekoliko se je spremenilo območje njenega pojavljanja. Kljub temu, zaradi relativno majhne površine kjer se pojavlja, ocenjujemo, da je bičja trstnica na Ljubljanskem barju ogrožena vrsta. Največja vokalna aktivnost prepelic je bila zvečer, le malo manjša zgodaj zjutraj. Po sedmi uri zjutraj je aktivnost opazno manjša in lahko vpliva na rezultate monitoringa. Prepelice so pogosto spreminjale položaj od koder pojejo, kar ima prav tako lahko vpliv na rezultate monitoringa. Za bolj natančen nadzor populacij vseh treh vrst predlagamo, da se obstoječi monitoring ptic kmetijske krajine na območju Ljubljanskega barja razširi z desetimi transekti. Metoda popisovanja in obdelave podatkov v obstoječem monitoringu sta ustrezni za kobiličarja in bičjo trstnico, za prepelico predlagamo nekaj sprememb.
Keywords: ptice, zavarovana območja, varstvo narave
Published in DiRROS: 03.09.2024; Views: 910; Downloads: 2640
Full text (3,06 MB)
This document has many files! More... |
38. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letih 2016 in 2017 : prvo delno poročiloAl Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, treatise, preliminary study, study Abstract: V končnem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav štirih varstveno pomembnih vrst hroščev v Sloveniji v letu 2016. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) je v Sloveniji že vzpostavljena shema populacijskega in distribucijskega monitoringa. V tem poročilu so podani rezultati popisov populacijskega in distribucijskega monitoringa v letu 2016. V tem letu smo izvedli vzorčenja za populacijski monitoring za močvirskega krešiča (deseto snemanje), rogača (deseto snemanje), alpskega (deveto snemanje) in bukovega kozlička (osmo snemanje) ter vzorčenja za distribucijski monitoring za močvirskega krešiča in rogača (četrto leto v tretjem petletnem ciklusu). Dodatno so glede na najnovejše raziskave podani predlogi izboljšanja sheme monitoringa za rogača in alpskega kozlička. V poročilu so predstavljeni rezultati popisa v letih 2016 in 2017 za dopolnitev strokovnih podlag za puščavnika (Osmoderma eremita) in škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus). Za obe vrsti sta podani tudi predlogi sheme monitoringa. V okviru naloge smo opravili pregled vodnega telesa v Spodnjem Krapju in pet vodnih teles ob reki Muri za namene ugotavljanja prisotnosti ovratniškega plavača (Graphoderus bilineatus). Vrsto smo v letu 2017 zopet potrdili ob reki Muri in sicer v Murski šumi, kar je nova lokacija za vrsto v Sloveniji, ne pa tudi v mrtvici pri Spodnjem Krapju, ki je bila do nedavna edina recentna lokaliteta za vrsto pri nas, kjer je bil ovratniški plavač potrjen v letu 2011.
Keywords: hrošči, monitoring, ekologija
Published in DiRROS: 03.09.2024; Views: 1051; Downloads: 1153
Full text (5,56 MB)
This document has many files! More... |
39. Revizija biodiverzitete v Krajinskem parku Ljubljansko barje : pilotna akcijaNataša Mori, Al Vrezec, Davorin Tome, Urška Ratajc, 2020, treatise, preliminary study, study Abstract: Pilotna akcija “Revizija biodiverzitete v kopenskih, negozdnih okoljih Krajinskega parka Ljubljansko barje« je bila izvedena v okviru projekta "Od podatkov o biodiverziteti do odločanja" (Interreg Evropa; BID-REX; 2016-2021). Projekt BIDREX je naslavljal problematiko uporabe podatkov o biodiverziteti v procesih odločanja na področju varstva narave. Namen pilotne akcije je bil testirati metodo »Revizija biodiverzitete«, ki so jo razvili na Univerzi Vzhodne Anglije in uspešno uporabili že na treh naravovarstveno pomembnih območjih Velike Britanije. Osnovni cilj pilotne akcije je bil ugotoviti, katero biodiverziteto in kako uspešno jo varujejo trenutni naravovarstveni ukrepi na Ljubljanskem barju, s poudarjenim pogledom na shemo Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP). Metodo smo zaradi razlik v obsegu biodiverzitetnih podatkov v primerjavi z originalno metodo prilagodili ter poskusno izvedli le na biodiverziteti kopenskih, negozdnih okolij Ljubljanskega Barja. Ta območja so na Barju namreč najbolj razširjena in se zanje izvaja največ naravovarstvenih ukrepov.
V pilotni akciji smo najprej zbrali podatke o vseh vrstah v Krajinskem parku Ljubljansko barje ter s pomočjo sodelujočih strokovnjakov identificirali, katere vrste so, poleg Natura 2000 kvalifikacijskih vrst, prednostne, torej pomembne za varovanje na Ljubljanskem barju. V nadaljevanju smo, ponovno s pomočjo sodelujočih strokovnjakov, izvedli ekološko karakterizacijo in analizo občutljivosti prednostnih vrst na človekove dejavnosti. Nato smo prednostne vrste združili v “upravljalske cehe” – skupine vrst, ki za ohranjanje potrebujejo podobne naravovarstvene ukrepe.
Ugotovili smo, da za večino prednostnih vrst, ki živijo na Barju primanjkuje novejših podatkov, ter natančnejših prostorskih podatkov, redki so sistematični popisi, s tem je povezano tudi slabo poznavanje razširjenosti in ekoloških potreb večine vrst. Zaradi teh razlogov je ekološka karakterizacija večine prednostnih vrst potekala na podlagi najboljše ocene strokovnjaka. V upravljalskih cehih, ki smo jih oblikovali smo identificirali indikatorske vrste – vrste, za katere obstaja največ podatkov o razširjenosti na Ljubljanskem barju, oziroma smo ocenili, da bi lahko služile kot pokazatelj stanja celotnega ceha. V vsakem cehu smo določili tudi krovno vrsto - to je vrsta, za katero se že izvajajo naravovarstveni ukrepi, oziroma bi bilo priporočljivo, da se načrtujejo.
Keywords: biodiverziteta, Ljubljansko barje, naravovarstvo, določitev upravljalskih cehov
Published in DiRROS: 03.09.2024; Views: 1235; Downloads: 3232
Full text (9,31 MB)
This document has many files! More... |
40. Priporočila za izboljšanje upravljanja z naravo v Krajinskem parku Ljubljansko barjeDavorin Tome, Al Vrezec, Nataša Mori, 2020, treatise, preliminary study, study Abstract: Ljubljansko barje so naravoslovci začeli raziskovati že zelo zgodaj, v 18. stoletju, in zaradi bližine Ljubljane, precej bolj intenzivno kot druge dele Slovenije. Zato je v Sloveniji Ljubljansko barje med območji z najbolj raziskano biodiverziteto. Barje je tudi že več kot 100 let prepoznano kot naravovarstveno pomembno območje (Beuk, 1920). Sprva so bili zakonsko zavarovani le posamezni deli Ljubljanskega barja, leta 2008 pa je bil ustanovljen Krajinski park Ljubljansko barje. Barje je od leta 2004 varovano tudi v okviru Natura 2000 omrežja. Kljub izjemni pestrosti pa naravovarstveni ukrepi naslavljajo predvsem nekaj posameznih krovnih vrst in habitatnih tipov v okviru Nature 2000.
Keywords: biodiverziteta, Ljubljansko barje, naravovarstvo, upravljanje, ukrepi za varovanje biodiverzitete
Published in DiRROS: 03.09.2024; Views: 1152; Downloads: 3122
Full text (2,28 MB)
This document has many files! More... |
