Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: V končnem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav štirih varstveno pomembnih vrst hroščev v Sloveniji v letu 2016. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) je v Sloveniji že vzpostavljena shema populacijskega in distribucijskega monitoringa. V tem poročilu so podani rezultati popisov populacijskega in distribucijskega monitoringa v letu 2016. V tem letu smo izvedli vzorčenja za populacijski monitoring za močvirskega krešiča (deseto snemanje), rogača (deseto snemanje), alpskega (deveto snemanje) in bukovega kozlička (osmo snemanje) ter vzorčenja za distribucijski monitoring za močvirskega krešiča in rogača (četrto leto v tretjem petletnem ciklusu). Dodatno so glede na najnovejše raziskave podani predlogi izboljšanja sheme monitoringa za rogača in alpskega kozlička. V poročilu so predstavljeni rezultati popisa v letih 2016 in 2017 za dopolnitev strokovnih podlag za puščavnika (Osmoderma eremita) in škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus). Za obe vrsti sta podani tudi predlogi sheme monitoringa. V okviru naloge smo opravili pregled vodnega telesa v Spodnjem Krapju in pet vodnih teles ob reki Muri za namene ugotavljanja prisotnosti ovratniškega plavača (Graphoderus bilineatus). Vrsto smo v letu 2017 zopet potrdili ob reki Muri in sicer v Murski šumi, kar je nova lokacija za vrsto v Sloveniji, ne pa tudi v mrtvici pri Spodnjem Krapju, ki je bila do nedavna edina recentna lokaliteta za vrsto pri nas, kjer je bil ovratniški plavač potrjen v letu 2011
Keywords: monitoring, Slovenija
Published in DiRROS: 05.09.2024; Views: 966; Downloads: 471
Full text (2,44 MB)
This document has many files! More...

Abstract: V letih 2018 in 2019, smo spremljali učinek naravovarstvenega ukrepa za puščavnika, na območju saniranih dreves v mestnem parku Tivoli. Izvedli smo tudi prvo in drugo ponovitev razširjenega monitoringa puščavnika na celotnem območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. V letu 2018 smo potrdili en osebek puščavnika, na območju saniranih dreves v mestnem parku Tivoli, prav tako v letu 2019. Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da je bil v letih 2018 in 2019 populacijski minimum. V sklopu razširjenega monitoringa puščavnika, na celotnem območju krajinskega parka, smo vrsto v letu 2018 potrdili na eni lokaciji na območju Šišenskega hriba. Na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je to prva najdba puščavnika izven mestnega parka Tivoli.
Keywords: hrošč puščavnik, monitoring, mestni park Tivoli, krajinski parki, Rožnik, Šišenski hrib
Published in DiRROS: 05.09.2024; Views: 1160; Downloads: 592
Full text (2,31 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Without understanding something it is impossible to effectively manage it. In terms of biodiversity and environmental conservation, data and information on species or habitat extent or range, populations, trends over time, and the pressures and threats to these are essential to such understanding and management. Decision makers are wholly reliant on accessing or being presented with this data and information, and using their knowledge and experience to make reasoned, rational, and objective choices. Whilst various gaps remain, great quantities of data and information are available, covering many facets of life and our environment. Yet many challenges and barriers exist that prevent the effective flow of this data from those that collect and manage it, to those that need to call upon it to inform decision-making processes. These can be as simple as a lack of communication or understanding of where to find or submit the data, to format issues whereby the necessary infrastructure isn’t in place or suitable to support the system, or more complex issues including data gaps, or scepticism in the data itself, leading to its lack of use. The importance of data is recognised in various global conventions and European processes (e.g. Convention on Biological Diversity’s Aichi Biodiversity Targets, and the EU Biodiversity Strategy), acknowledging its role in developing our understanding of, and ability to monitor, manage, and ultimately halt, biodiversity loss. Despite the multitude of data and information that exist, and the political and legislative measures in place, biodiversity continues to be threatened and is in various stages of decline. Many conservation and sustainability targets and goals are not on track to be achieved. The inefficient flow of data to inform decision-making processes contributes to this situation, by creating uncertainty about situations on the ground and the ability to track progress. The Interreg Europe project ‘From biodiversity data to decisions: enhancing natural value through improved regional development policies’ – BID-REX – aims to bridge the gap between biodiversity data and decision-making, linking the two to create improved regional development policies for the preservation of nature. By demonstrating how the use of available, evidence-based biodiversity data can guide, benefit, and improve decision-making processes, BID-REX also seeks to promote budget prioritisation for conservation efforts in funding allocations.
Published in DiRROS: 05.09.2024; Views: 826; Downloads: 681
Full text (8,05 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Naloga »Monitoring puščavnika (Osmoderma eremita) v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib letu 2020« je izvedena na osnovi naročilnice številka N756012– 20–0009 Mestne občine Ljubljana (predstavnik Marjana Jankovič) za izvajalca Nacionalni inštitut za biologijo (predstavnik doc. dr. Al Vrezec).
Keywords: puščavnik, monitoring, mestni park Tivoli, krajinski parki, Rožnik, Šišenski hrib
Published in DiRROS: 05.09.2024; Views: 1095; Downloads: 632
Full text (1,64 MB)
This document has many files! More...

Abstract: V končnem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav osmih varstveno pomembnih vrst hroščev v Sloveniji v letih 2018, 2019 in 2020. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina), bukovega kozlička (Morimus funereus), drobnovratnika (Leptodirus hochenwartii) in ovratniškega plavača (Graphoderus bilineatus) je v Sloveniji že vzpostavljena shema populacijskega in distribucijskega monitoringa. V obdobju 2018–2020 smo izvedli vzorčenja za populacijski monitoring za močvirskega krešiča (12. do 14. snemanje), rogača (12. do 14. snemanje), alpskega (11. do 13. snemanje), bukovega kozlička (10. do 12. snemanje), drobnovratnika (4. do 6. snemanje) in ovratniškega plavača (3. snemanje) ter vzorčenja za distribucijski monitoring za močvirskega krešiča in rogača. Narejena je bila evalvacija rezultatov monitoringa v obdobju 2007 - 2020, ki kaže na upadajoče populacije pri rogaču in drobnovratniku ter na stabilne populacije pri močvirskem krešiču (z močnimi lokalnimi upadi), alpskem in bukovem kozličku. Na novo so glede na zbrane podatke ovrednotene SDF ocene in podane smernice za nadaljnje aktivnosti monitoringa hroščev do leta 2022 (EU poročanje). V poročilu podajamo rezultate prvega cikla snemanja monitoringa škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus). V poročilu so podani izsledki genetske analize populacije puščavnika (Osmoderma eremita compl.) v Sloveniji, kjer smo potrdili prisotnost dveh vrst: Osmoderma eremita in Osmoderma barnabita. Glede na vsako vrsto so podane ocene velikosti populacije po območjih in predlagana območja za dopolnitev Natura 2000 omrežja glede na zahteve biogeografskega seminarja.
Keywords: monitoring, Slovenija
Published in DiRROS: 04.09.2024; Views: 1262; Downloads: 506
Full text (8,79 MB)
This document has many files! More...