Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: Okvirna direktiva o morski strategiji, deskriptorji kakovosti, vrednotenje stanja morskega okolja, morska biološka raznovrstnost, poročila
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2024; Ogledov: 122; Prenosov: 57
Celotno besedilo (7,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Trait-based ecology has recently gained increasing importance in phytoplankton research. In particular, the taxonomic and morphological traits, such as size and shape of phytoplankton cells, can help to unveil the ecological processes and their drivers in the pelagic domain. Our study aims to shed light on the trophodynamics of phytoplankton communities in a coastal ecosystem in the northern Adriatic Sea (Gulf of Trieste) using data on individual traits such as biomass, size and shape of phytoplankton taxa during a one-year study. The phytoplankton parameters were investigated at the levels of the whole community, groups, and individual cells, analysing also the probability distributions of biomass and size of the latter level. The results showed good agreement between abundance and biomass data, as well as individual size and biomass with differences partly explained by cell shapes. We have emphasized the role of the local freshwater source in bottom-up control, alternating with top-down control of phytoplankton dynamics through taxonomic and morphological diversity. The predominant bimodal and non-power law distribution, especially during and around the biomass peaks, confirmed the importance of nano- and microphytoplankton size classes and the role of blooms in destabilizing the trophic webs. We suggest that the analyses of distribution types of individual cell size and biomass can be appropriate to spot ecological processes driving to unconstrained phytoplankton proliferation or to periods of trophic web stability.
Ključne besede: phytoplankton, biomass, taxonomic traits, morphological traits, Northern Adriatic, trophodynamics, pelagic domain
Objavljeno v DiRROS: 08.10.2024; Ogledov: 193; Prenosov: 596
Celotno besedilo (3,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji. »Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 817; Prenosov: 652
Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: R Slovenija s programom »Spremljanje kakovosti morja v skladu z Barcelonsko konvencijo« sodeluje pri aktivnostih in izvajanju Protokola o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem s kopnega (UNEP /MED POL). Dolgoletni niz rezultatov kemičnih in bioloških parametrov programa MED POL omogoča sledenje sprememb v okolju in primerjavo kakovosti obalnega morja z ostalimi obalnimi vodami Jadranskega in Sredozemskega morja. Trenutno poteka četrta faza MED POL programa. Program poteka v sodelovanju Morske biološke postaje, Nacionalnega inštituta za biologijo, z različnimi inštituti odgovornimi za posamezne analize, izvajanje programa pa omogoča Agencija R Slovenije za vode. Letno poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti naravnih kopalnih voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate analiz onesnaženja z alifatskimi in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki, kadmijem in živim srebrom v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, težke kovine, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 231; Prenosov: 657
Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: V skladu s projektno nalogo »Možnosti za povečanje potenciala lokacij za marikulturo na obali in v slovenskem morju« smo pripravili Končno poročilo projektne naloge. Cilj projektne naloge je bil preveriti potencial že obstoječih lokacij marikulture na morju ter opredeliti potencialne nove lokacije na obali in v slovenskem morju, kjer bi bilo mogoče v prihodnje povečati obstoječe in razvijati nove oblike marikulture. V projektni nalogi smo uporabili le razpoložljive podatke. Pregledali smo veljavno zakonodajo na področju okoljevarstva, upravljanja in rabe voda, varovanja habitatov ter zdravja in dobrega počutja živali iz akvakulture, strokovno-raziskovalne ugotovitve in pripadajočo znanstveno literaturo.
Ključne besede: poročila, morja, gojenje morskih organizmov
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 221; Prenosov: 202
Celotno besedilo (6,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...