21. Factors influencing the attitudes of the majority population of Slovenia towards immigrationMojca Medvešek, Romana Bešter, Janez Pirc, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: The article presents the results of a study on the attitudes of the majority population of Slovenia towards immigration and the factors influencing such. The factors examined included: socio-demographic characteristics of the members of the majority population, contacts between the majority population and immigrants, and perceived economic, security, and cultural threats. We took as our premise two theoretical frameworks – group threat theory and intergroup contact theory. The results show that the majority population has a rather reserved attitude towards immigration and mostly believes Slovenia should tighten immigration conditions. The influence of individual factors on the majority pop- ulation’s attitudes was tested using hierarchical multiple regression analysis. Perceived threats, especially cultural threat, and to a lesser extent economic and security threats, emerged as the strongest predictors of attitudes towards immigration.
Objavljeno v DiRROS: 24.09.2024; Ogledov: 71; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (366,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
22. Attitudes of the majority population towards the civic and political participation of immigrants in SloveniaMojca Medvešek, Romana Bešter, Janez Pirc, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: The civic and political participation of immigrants in the receiving country are important dimensions of the integration process. However, immigrants often encounter various barriers in accessing individual forms of participation, either due to legal barriers or due to informal opposition from the majority population. This article aims to examine the attitudes of the majority population towards the civic and political participation of immigrants in Slovenia and the factors influencing such attitudes. The survey on a representative sample of Slovene residents revealed predominantly negative attitudes of the majority population towards both civic and political participation of immigrants. Particularly notable is the opposition to granting immigrants active and passive voting rights. Relevant factors influencing such attitudes include gender, age, education, the type of settlement in which the respondents reside, and their ideological orientation.
Ključne besede: Slovenia, civic participation, political participation, immigrants, attitude of the majority population
Objavljeno v DiRROS: 24.09.2024; Ogledov: 91; Prenosov: 30
Celotno besedilo (765,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
23. |
24. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-124 : vzorec št. 2024/00727Barbara Piškur, Patricija Podkrajšek, Zina Devetak, Nikica Ogris, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, črni bor, Pinus nigra, borov smolasti rak, Fusarium circinatum
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 147; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
25. |
26. |
27. Dve leti po požaru na goriškem KrasuMarija Kolšek, Marija Kravanja, Boštjan Košiček, Andreja Nève Repe, Andrej Breznikar, Marijana Vidrih Minić, Aleš Poljanec, 2024, strokovni članek Ključne besede: sanacija požarišč, Kras, gozdni požari
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 39
Celotno besedilo (642,67 KB) |
28. |
29. Gozdni požar na Potoški gori in sanacija v požaru poškodovanih gozdovJurij Rozman, Martin Umek, Tomaž Polajnar, Domen Oven, Janez Logar, 2024, strokovni članek Povzetek: Gozdni požari postajajo vse pogostejši in intenzivnejši zaradi podnebnih sprememb in človeških dejavnosti, pri čemer pa so še posebno ranljiva gorska območja. Tam so posledice požarov hujše, saj otežen dostop in strm teren povzročata hitrejše širjenje ognja in zahtevnejše gašenje. Poseben primer je bil požar na Potoški gori leta 2022, ki je povzročil veliko ekološko in ekonomsko škodo. Izkušnje kažejo, da v gorskih predelih za učinkovito obvladovanje požarov potrebujemo dobro zasnovano gozdno infrastrukturo, ki omogoča prevoz gasilcev in tehnike, za gašenje zračno podporo in bližino ustreznih vodnih virov. Sanacija prizadetih območij vključuje preprečevanjem erozije tal, posek poškodovanih dreves in omejeno ciljno obnovo s sajenjem in setvijo. Požari v strmini sicer ustvarjajo nove ekološke niše, vendar ob tem nastajajo tudi številni izzivi, kot so težave pri naravni obnovi zaradi odsotnosti semenjakov, izpostavljenosti eroziji in vremenu, objedanju divjadi ter zmanjšani motivaciji lastnikov gozdov za sodelovanje pri obnovi. Pomembno je usklajeno delovanje gozdarjev, lastnikov gozdov, naravovarstvenikov in lokalne skupnosti, da bi zagotovili uspešno obnovo gozdnih ekosistemov. Za zmanjšanje tveganja prihodnjih požarov je nujna prilagoditev gozdnogospodarskih načrtov in uvedba učinkovitih preventivnih ukrepov, ki vključujejo tudi upoštevanje protipožarne vloge gozdnih cest ter drugih infrastrukturnih elementov. Pomembno je tudi usmerjanje rekreacije v naravnem okolju in ozaveščanje vse družbe o nevarnostih požarov, ki jih v večini povzročamo ljudje.
Ključne besede: gozdni požari, gorski svet, Potoška gora, sanacija gozdov po požaru, sanacijski načrt, obnova požarišča
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,24 MB) |
30. Sanacija gozdov po zaporednih vetrolomih v letu 2023 na Polovniku v gozdnogospodarski enoti BovecNejc Koren, Dragan Marković, 2024, strokovni članek Povzetek: V prispevku so skupaj s potekom sanacije vetrolomov na Polovniku opisani postopek in prizadevanja Krajevne enote Bovec in Območne enote Tolmin Zavoda za gozdove Slovenije za celosten pristop k odpravljanju posledic takih ujm skupaj z Agrarno skupnostjo Čezsoča kot glavnim oškodovancem. Med poletnimi neurji leta 2023 je bilo namreč na hribu Polovnik v severozahodnem delu gozdnogospodarskega območja Tolmin poškodovane več kot 35.000 m 3 lesne mase. Kot odziv na nastalo situacijo je po zajemu podatkov iz zraka in pregleda na terenu Zavod za gozdove Slovenije izdelal sanacijski načrt območja. Določenih je bilo dvanajst glavnih spravilnih polj, dograjen je bil dodaten krak gozdne ceste, sedaj pa na tamkajšnjem zahtevnem terenu poteka predvsem žičniško spravilo lesa. Po končanih delih s spravilom lesa bodo sanacijo nadaljevali z obnovo gozdov, predvsem naravno nasemenitvijo, ponekod s spopolnitvenim sajenjem. Sanacija Polovnika lahko služi kot primer odziva na naravne ujme večjih razsežnosti in razumevanju njihove dinamike pri oblikovanju prilagoditvenih praks upravljanja za prilagajanje gozdov na take režime motenj.
Ključne besede: vetrolom, naravne motnje, sanacija poškodovanih gozdov, sanacijski načrt, spravilo lesa, Agrarna skupnost Čezsoča, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 129; Prenosov: 38
Celotno besedilo (578,48 KB) |
