<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="30806" NadgradivoID="52" NRID="28871360" OceID="0" DomainUrl="https://dirros.openscience.si/" IzpisPolniUrl="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=30806" StOgledov="132" StPrenosov="64" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-07-26 15:23:39" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID></PID>
  <Naslov>Multiple controllers on organic matter accumulation at the Mesopotamia Basin of the Chia Gara Formation shale, Central Iraq</Naslov>
  <Podnaslov></Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>Dejavniki, ki nadzorujejo kopičenje organske snovi v skrilavcih formacije Chia Gara v Mezopotamskem bazenu v osrednjem Iraku</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov></TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>The Tithonian–Berriasian Chia Gara Formation in Central Iraq represents a major breakthrough in shale oil exploration. This study investigates two continuous core sections (140m and 137m) from the East Baghdad (EB1) and Balad (Ba1) oilfields, located within the intrashelf basin along the passive margin of the Arabian Plate. Comprehensive geochemical analyses, including major and trace elements, Mo isotopes, and total organic carbon (TOC), were conducted to evaluate the mechanisms controlling organic matter enrichment. The EB1 and Ba1 cores are subdivided into five and four organic sedimentary facies (OSF), respectively. In EB1, TOC values in the lower OSF 1 and OSF2 range from 3.55 to 8.0 wt.% and 2.31 to 4.42wt.% and are higher than those of the upper OSF 3, OSF 4, and OSF 5 that range from 0.5 to 3.77wt. %. In Ba1, OSF 3 and OSF 5, which range from 0.39 to 2.7wt.%. Redox indicators such as U/Th, Ni/Co, EF(U), and EF(Mo) show  a  progressive  shift  towards  more  oxic  bottom-water  conditions.  The  δ98/95Mo  data  (–0.3  to  2.5‰)  confirm  the  presence of euxinic conditions, particularly within OSF2 in both EB1 and Ba1, thereby resolving previous uncertainties regarding  bottom-water  redox  conditions.  Primary  productivity  indices  (Cu/Al  and  Ni/Al  ratios)  suggest  relatively  low  productivity in deep-water slope and basinal facies. Furthermore, the upwelling indicators (EF(Co) × EF(Mn)), varying from 0 to 0.48 for EB1 and 0.05 to 0.18 for Ba1, suggest that preservation conditions played a more significant role than productivity  conditions  within  the  deep-water  slope  and  basin.  Differential  subsidence,  with  local  uplifts  and  erosion  within  the  Mesopotamian  Foredeep  Basin  likely  contributed  to  spatial  variability  in  organic  enrichment.  Overall,  this  study highlights the importance of the redox environment in the development of high-quality hydrocarbon source rocks in unrestricted environments that present upwelling.</Opis>
  <TujJezik_Opis>Titonijsko–berriasijska formacija Chia Gara v osrednjem Iraku predstavlja pomemben preboj pri raziskovanju nafte iz  skrilavcev.  Študija  obravnava  dva  neprekinjena  jedrna  odseka  (140m  in  137m)  z  naftnih  polj  East  Baghdad  (EB1)  in Balad (Ba1), ki se nahajata v znotrajšelfnem bazenu ob pasivnem robu Arabske plošče. Opravljene so bile obsežne geokemične analize, vključno z določitvijo glavnih in slednih elementov, izotopov Mo ter skupnega organskega ogljika (TOC), z namenom opredelitve mehanizmov, ki nadzorujejo obogatitev z organsko snovjo. Jedri EB1 in Ba1 sta razdeljeni v pet oziroma štiri organske sedimentne faciese (OSF). V jedru EB1 se vrednosti TOC v spodnjih OSF1 in OSF2 gibljejo med 3,55 in 8,0ut.% ter 2,31 in 4,42ut.%, kar je višje kot v zgornjih OSF3, OSF4 in OSF5 (0,5 do 3,77ut.%). V jedru Ba1 so vrednosti TOC v OSF3 in OSF5 med 0,39 in 2,7ut. %. Redoks kazalniki, kot so U/Th, Ni/Co, EF(U) in EF(Mo), kažejo postopen premik proti bolj oksidacijskim razmeram na dnu vodnega stolpca. Podatki δ98/95Mo (–0.3 do 2.5‰)   p o t r j u j e j o  prisotnost evksiničnih razmer, zlasti v OSF2, kar odpravlja prejšnje nejasnosti glede redoks pogojev pri dnu. Kazalnika primarne produktivnosti (razmerji Cu/Al in Ni/Al) nakazujeta razmeroma nizko produktivnost v globokovodnih pobočnih in bazenskih faciesih, medtem ko kazalniki dviganja globokovodnih vod (EF(Co) × EF(Mn)), ki se gibljejo med 0 in 0,48 za EB1 ter med 0,05 in 0,18 za Ba1, kažejo, da so pogoji ohranjanja imeli večji vpliv kot produktivnost. Diferencialno pogrezanje, skupaj z lokalnimi dvigi in erozijo v Mezopotamskem predgorskem bazenu, je verjetno vplivalo na prostorsko variabilnost  obogatitve  z  organsko  snovjo.  Študija tako poudarja ključno vlogo redoks okolja pri nastanku kakovostnih izvornih kamnin za ogljikovodike v odprtih okoljih z značilnim dviganjem globokovodnih vod.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Mo isotopes</Beseda>
    <Beseda>redox conditions</Beseda>
    <Beseda>organic matter</Beseda>
    <Beseda>primary productivity</Beseda>
    <Beseda>geochemical methods</Beseda>
    <Beseda>Upper Jurassic–Early Cretaceous</Beseda>
    <Beseda>Mesopotamian Basin</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Izotopi Mo</Beseda>
    <Beseda>redoks pogoji</Beseda>
    <Beseda>organska snov</Beseda>
    <Beseda>primarna produktivnost</Beseda>
    <Beseda>geokemične metode</Beseda>
    <Beseda>zgornja jura–spodnja kreda</Beseda>
    <Beseda>Mezopotamski bazen</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>true</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1060" ISO639-3="slv">Slovenski jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice></AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="" DRIVER="info:eu-repo/semantics/other">Neznano</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2026-07-06 10:41:38</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2026-07-06 10:41:38</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2026-07-07 03:51:14</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2026</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba>
</Opomba>
  <StStrani>str. 55-76</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1>no. 1</StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2>vol. 69</StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija>2026</Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>Zaloznikova</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>Objavljeno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>2026-04-07</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="6" Kratica="CC BY 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl" Logo="by.png" LogoPolniUrl="https://dirros.openscience.si/teme/dirros/img/licence/by.png" DatumZacetkaLicenciranja="" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="32700" Ime="Rana A." Priimek="Ali" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="474264835" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
    <Oseba ID="32701" Ime="Iman A." Priimek="Al-Ali" AltIme="" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="474265347" Afiliacija="" ArrsID="" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">55</Identifikator>
    <Identifikator ID="9" Sifra="ISSN-clanka" Naziv="ISSN pri članku" URL="">0016-7789</Identifikator>
    <Identifikator ID="15" Sifra="DOI" Naziv="DOI" URL="http://dx.doi.org/10.5474/geologija.2026.003">10.5474/geologija.2026.003</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/283526915">283526915</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="47107" DatotekaNRID="14731688" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.gif" IkonaFormataPolniUrl="https://dirros.openscience.si/teme/dirros/img/fileTypes/pdf.gif" VelikostDatoteke="10444328" VelikostDatotekeKratko="9,96 MB" DatumVstavljanja="2026-07-06 10:44:29" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="0">
      <Naziv>1949-Article_Text-12342745-1-10-20260630.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>1949-Article_Text-12342745-1-10-20260630.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>D94B0BC26D04EFC19F4E9F4448790A13</MD5>
      <SHA256>4b987159bd41dc24a52ed150423ed86ffa28481c34258a8b0c86aa40279d6586</SHA256>
      <UUID>e6c0563c-7916-11f1-b02e-001a4af901a5</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://dirros.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=47107</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1033" Oznaka="" Dolzina="78516"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="9" Kratica="GeoZS" ZavodEvsID="9000900" Logo="geo-sz-b.png" LogoPolniUrl="https://dirros.openscience.si/teme/dirros/img/logo/geo-sz-b.png">Geološki zavod Slovenije</Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="1.01" Koda="1.01" Naziv="Izvirni znanstveni članek" SchemaOrg="Article"></TipologijaDela>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
