20.500.12556/DiRROS-23372 Unlocking Borders Albanian Literature in Translation Odklepanje mej Albanska književnost v prevodu The article analyzes the development and challenges of Albanian literary translation within the Balkan and European contexts, emphasizing the interplay between translation practices, cultural identity, and social influences. Historically, Albanian literature faced significant barriers to international dissemination due to political isolation under the communist regime in Albania and the restrictive environment in Kosovo during the Yugoslav rule. These conditions hindered the growth of translation efforts, resulting in limited exposure of Albanian literary works to foreign audiences. The post-1990 period, following the fall of communism in Albania and the end of the Kosovo War in 1999, marked a revival of literary translation spurred on by the opening of borders, increased cultural exchange, and renewed interest in Albanian literature. Despite these advances, the field continues to face challenges, such as the shortage of translators and the linguistic complexity inherent in translating Albanian. The study employs a comparative analysis of translation practices, integrating qualitative interviews with translators of Albanian literature and examining case studies, in order to investigate how translation navigates the intersections of language, identity, and power in disseminating Albanian literature. Članek analizira razvoj in izzive albanskega literarnega prevoda znotraj balkanskega in evropskega konteksta, pri čemer poudarja soigro med prevajalskimi praksami, kulturno identiteto in družbenimi vplivi. Albanska literatura je, zgodovinsko gledano, naletela na številne prepreke pri mednarodnem razširjanju zaradi politične izolacije pod komunističnim režimom v Albaniji in omejevalnega okolja v času Jugoslavije. Takšni pogoji so preprečevali rast prevajalskih naporov, kar je tujemu občinstvu omejevalo dostop do albanskih literarnih del. V obdobju po letu 1990, zlasti po padcu komunizma v Albaniji in po koncu vojne na Kosovem leta 1999, je literarno prevajanje doživelo preporod, kar so spodbudili odpiranje mej, povečana kulturna izmenjava in obnovljeno zanimanje za albansko književnost. Kljub napredku je področje zaznamovano z izzivi, kakršna sta pomanjkanje prevajalcev in lingvistična kompleksnost, ki jo vsebuje prevajanje albanskega jezika. Študija se poslužuje komparativne analize prevajalskih praks, pri čemer ob kvalitativnih intervjujih s prevajalci albanske književnosti raziskuje posamezne primere, da bi bilo mogoče raziskati, kako se prevajanje pri razširjanju albanske književnosti spopada s presečišči med jezikom, identiteto in močjo Albanian literature literary translation language and identity translation challenges albanska književnost literarni prevod jezik in identiteta prevajalski izzivi true false true Angleški jezik Slovenski jezik Neznano 2025-08-22 03:45:58 2025-09-11 19:09:59 2025-10-24 03:54:14 0000-00-00 00:00:00 2025 0 0 str. 287-303 št. 132/133 Letn. 34 2025 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2025-07-23 821.18 1318-3362 10.32022/PHI34.2025.132-133.15 246240259 https://www.phainomena.com/wp-content/uploads/2025/08/E-PHI_34_132-133_2025.pdf 1 c0983058-7ef9-11f0-9bb7-001a4af901a5 https://dirros.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&id=34540 15_E-PHI_132-133_Hasani_Pllana.pdf 15_E-PHI_132-133_Hasani_Pllana.pdf 1 23C703D474FF992488B412A0CE079D1D f7ae1b370536eac241b72d296634c17a99ba11fdc9bb90f9e1f37bf3b709dc64 a73817f0-8f29-11f0-9bb7-001a4af901a5 https://dirros.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&id=34940 Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko 0 0 0