20.500.12556/DiRROS-21181 Images, Artificial Intelligence, and Informational Nihilism Podobe, umetna inteligenca in informacijski nihilizem Artificially generated images open up new ethical issues. Since it is no longer easy to understand and discern the true from the false, we can adopt a consciously critical view or a nihilistic view. In the field of information, the criterion of visual truth has become abolished. Artificial images are “nontransparent,” subject to a potentially endless process of transformation; they are, moreover, replete with biases that make it difficult to understand the meaning of the image. The crisis of truth, the personalization of visual data, the enclosure into knowledge bubbles, machine learning systems, their conveyance and reception, question the very existence of visual information. The risk is the process of “defacticization” of reality, a loss of trust in the facts being told. This can lead to a kind of informational nihilism and the extinction of trust in “the other.” Therefore, it is necessary to reflect on an ethics that overcomes the devaluation of the meaning of today’s visual signs and allows them to be rehabilitated as bearers of informational, but also social, cultural, and anthropological meaning. Umetno ustvarjene slike odpirajo nova etična vprašanja. Ker ni več lahko razumeti in razločiti resničnega od lažnega, lahko zavestno privzamemo kritičen ali nihilističen pogled. Na informacijskem področju je merilo vizualne resnice razveljavljeno. Umetne podobe so »netransparentne«, podvržene so potencialno neskončnemu procesu preoblikovanja; obenem so polne predsodkov, ki otežujejo razumevanje smisla podobe. Kriza resnice, personalizacija vizualnih podatkov, zapiranje v mehurčke znanja, sistemi strojnega učenja, njihovo posredovanje in sprejemanje postavljajo pod vprašaj sam obstoj vizualnih informacij. Tako se pojavlja tveganje procesa »defaktizacije« resničnosti, izgube zaupanja v predstavljena dejstva. To lahko vodi v nekakšen informacijski nihilizem in izumrtje zaupanja v »drugega«. Zato je treba razmisliti o etiki, ki bi premagala razvrednotenje smisla današnjih vizualnih znakov in omogočila njihovo rehabilitacijo kot nosilcev informacijskega, a tudi družbenega, kulturnega in antropološkega smisla. artificial images defacticization nihilism regulation visual information umetne podobe defaktizacija nihilizem regulacija vizualne informacije true false true Angleški jezik Slovenski jezik Neznano 2025-01-09 11:14:58 2025-01-09 11:14:58 2025-03-31 10:32:20 0000-00-00 00:00:00 2024 0 0 str. 325-344 št. 130/131 Letn. 33 2024 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2024-12-23 17 1318-3362 10.32022/PHI33.2024.130-131.15 220887299 15_E-PHI-130-131_Neri.pdf 15_E-PHI-130-131_Neri.pdf 1 621B9FF523001DA323E5E62CD7D75BC1 021fbc9fc9f15ee867bbf77aad03ab7f9d78ca92bab357bdce993d04374da158 95182d95-ce72-11ef-ba3f-001a4af901a5 https://dirros.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&id=30049 Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko 0 0 0