20.500.12556/DiRROS-17835 Hydrogeological characterization of karst springs of the white (Proteus anguinus anguinus) and black olm (Proteus anguinus parkelj) habitat in Bela krajina (SE Slovenia) Hidrogeološka karakterizacija kraških izvirov na območju habitata belega (Proteus anguinus anguinus) in črnega močerila (Proteus anguinus parkelj) v Beli krajini (JV Slovenija) The springs west of Črnomelj, in SE Slovenia, are the habitat of the black (Proteus anguinus parkelj) and the white olm (Proteus anguinus anguinus). Some of these springs are also the only known habitat in the world of endemic species of black olm. A steady decline in olm populations has been observed in this area over the past decades. Owing to the rapid runoff and groundwater flow high-resolution monitoring is essential in providing better insight into the hydrogeological characterization of the catchment area of springs. Specific factors and critical parameters of water behind said olm degradation have not yet been defined. Because the olm’s environment is largely aquatic, one potential critical parameter could be the higher water temperatures (>12 °C) or higher nitrate concentration (>9.2mg/l). The six-month observation of the springs (July – December 2021) point to water temperature as a potential critical parameter since the water temperature of the springs exceeded 12 °C in months July and August. Nitrate concentrations could also be a second critical parameter in the degradation of the olm’s habitat. Maximum nitrate concentrations above 9.2mg/l throughout much of the observation period (except for Dobličica spring). Due to less agricultural activity in December in the spring catchment area and a higher dilution rate due to reduced evapotranspiration and increased effective precipitation during this time of the year, the nitrate concentrations are decreased. The results of the measured parameters of groundwater could show the hydrogeological connection between the Otovski and Pački breg springs and between Šotor, Jamnice and Dobličica. The Obršec spring has an independent catchment area. A detailed estimation of the springs catchment area is possible due to a detailed geologic map. It is necessary to determine the origin of the nitrate (nitrate isotope analysis), to quantify the threshold values of the critical parameters, to define precisely all the causes of the olm deterioration, and to make proposals for appropriate measures to limit or even stop the decline of the olm population. Izviri zahodno od Črnomlja, v JV Sloveniji so habitat črnega (Proteus anguinus parkelj) in belega močerila (Proteus anguinus anguinus). Nekateri od teh izvirov so tudi edini znan habitat te endemične vrste črnega močerila. V zadnjih desetletjih je opazen upad populacije močerilov. Za boljši vpogled in ocenitev hidrogeoloških značilnosti prispevnega območja izvirov, je zaradi hitrega odtoka in toka podzemne vode pomembno pogosto spremljanje stanja. Potencialni vplivni dejavniki in parametri podzemne vode, ki bi lahko vplivali na slabšanje stanja ohranjenosti močerila še niso opredeljeni. Ker močeril večino časa živi v vodi, bi lahko potencialni kritični dejavnik bila višja temperatura vode (>12 °C) ali višja vsebnost nitrata v vodi (>9.2mg/l). Izsledki šestmesečnega spremljanja kažejo, da bi potencialni kritični parameter za slabšanje stanja ohranjenosti močerila bila temperature vode nad 12 °C v mesecih julij in avgust v opazovanem obdobju. Vsebnost nitrata bi prav tako lahko bil kritični parameter oz. razlog za upad števila močerilov in slabšanje stanja tega habitata. Najvišje vsebnosti nitrata so mejno vrednost za močerila presegale skoraj čez celotno opazovalno obdobje (z izjemo izvira Dobličice), razen v mesecu decembru. Vzrok za to je zelo verjetno zmanjšana kmetijska dejavnost oz. višja stopnja razredčenja v tem delu leta zaradi zmanjšane evapotranspiracije in višjih količin efektivnih padavin. Rezultati izmerjenih parametrov podzemne vode kažejo, na verjetno hidrogeološko povezavo med izviri Otovski in Pački breg ter med izviri Šotor, Jamnice in Dobličica. Izvir Obršec ima samostojno prispevno območje. V prihodnje bo podrobnejša opredelitev prispevnega območja izvirov mogoča z detajlnim geološkim kartiranjem. Potrebno je ugotoviti izvor nitrata (izotopske analize nitrata), kvantificirati mejne vrednosti kritičnih parametrov, določiti vse možne vzroke za slabšanje stanja ohranjenosti populacije močerila in opredeliti predloge ukrepov za preprečevanje oz. ustavitev upada populacije močerilov. hydrogeology olm ecology nitrate monitoring hidrogeologija močeril ekologija nitrat monitoring true false true Geološki zavod Slovenije Angleški jezik Slovenski jezik Neznano 2024-01-16 10:50:35 2024-01-16 10:50:35 2024-01-17 03:40:23 0000-00-00 00:00:00 2023 0 0 str. 151-166 no. 1 vol. 66 2023 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2023-08-04 556.3 0016-7789 10.5474/geologija.2023.006 164544259 1857-Article_Text-12342469-2-10-20230804.pdf 1857-Article_Text-12342469-2-10-20230804.pdf 1 4C96A280F56463BE6F9C1EA28AEADD09 d01a3cee918af1faa61f6bdf7b8bd8dadebcf4f074f50b97408d1e538b995870 37351855-b455-11ee-b0d4-001a4af901a5 https://dirros.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&id=24197 Geološki zavod Slovenije Geologija 0 0 0