20.500.12556/DiRROS-17640 Transverse Dinaric zone of increased compression between the Kraški rob and Hrušica Regions, NE Microadria Prečnodinarska cona povečane kompresije med Kraškim robom in Hrušico, NE Mikroadrija The Kvarner fault divides the Microadria (Adria microplate, the Adria stable core) into the Po and Adria segments. The Istra block, which is sandwiched between the right-lateral Kvarner Fault and the left-lateral Sistiana Fault lies at the extreme eastern edge of the Po segment. Both faults run transversely to the Dinarides and reach their thrust boundary in the east. The Microadria has been moving towards the Dinarides since the Middle Miocene. The movement of the Istra block is exposed in relation to the neighbouring blocks, so an extensive pushed area (the Istra Pushed Area) was formed in the External Dinarides, which is bent towards the northeast. It is defined by two flexural zones, one lying in the extension of the Sistiana Fault and the other in the extension of the Kvarner Fault. The structure of the Dinaric thrust border on the north-eastern side of the Istra block is complex. Its prominent structural element is the Črni Kal Anomaly, due to which a zone of increased compression developed within the Istra Pushed Area and transversely to the Dinarides (Kraški rob – Hrušica Traverse), which lies between the Sistiana and Kvarner Flexural Zones. In terms of kinematics, it differs greatly from these two, and various geomorphologically responsive deformations have occurred within it. Mt. Vremščica (1027 m), which represents a transpressive anticline within the wider zone of the Raša Fault is the most prominent. In order to understand the genesis of the Classical Karst relief, it is important to know that the Mt. Vremščica ridge rose from the levelled karst surface. Kvarnerski prelom deli Mikroadrijo (Jadranska mikroplošča, stabilno jedro Adrije) na padski in jadranski segment. Na skrajnem vzhodnem robu padskega segmenta leži istrski blok, ki je umeščen med desnozmični Kvarnerski in levozmični Sesljanskim prelom. Oba preloma potekata prečno na Dinaride in segata do njihove narivne meje. Mikroadrija se že od srednjega miocena naprej pomika proti Dinaridom, premikanje istrskega bloka je nasproti sosednjim blokom eksponirano, zato se je v Zunanjih Dinaridih izoblikovalo obsežno potisno območje (istrsko potisno območje), ki je usločeno proti severovzhodu. Določata ga dve upogibni coni, ena leži v podaljšku Sesljanskega, druga v podaljšku Kvarnerskega preloma. Zgradba narivne meje Dinaridov na severovzhodni strani istrskega bloka je zapletena, njen izstopajoči strukturni element je črnokalska anomalija, zaradi katere se je v istrskem potisnem območju in prečno na Dinaride razvila cona povečane kompresije (traverza Kraški rob - Hrušica), ki leži med sesljansko in kvarnersko upogibno cono. V kinematskem smislu od obeh močno odstopa, v njej so nastale različne geomorfološko odzivne deformacije, najbolj vidna med njimi je Vremščica (1027 m), ki predstavlja transpresivno antiklinalo znotraj širše cone Raškega preloma. Za razumevanje geneze reliefa Klasičnega krasa je pomembno vedeti, da se je greben Vremščice dvignil iz uravnanega kraškega površja. NE Microadria (Adria Microplate) Istra peninsula Istra Pushed Area Črni Kal Anomaly Kraški rob – Mt. Hrušica Traverse stacked structure envelope fault NE Mikroadrija (Jadranska mikroplošča) Istra istrsko potisno območje črnokalska anomalija traverza Kraški rob – Hrušica zložbena zgradba ovojni (envelopni) prelom true false true Geološki zavod Slovenije Angleški jezik Slovenski jezik Neznano 2024-01-05 03:37:10 2024-01-15 09:38:32 2024-01-16 03:40:56 0000-00-00 00:00:00 2023 0 0 str. 9-71 no. 1 vol. 66 2023 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2023-08-04 551.1/.4 0016-7789 10.5474/geologija.2023.001 164563203 1851-Article_Text-12342451-5-10-20230928.pdf 1851-Article_Text-12342451-5-10-20230928.pdf 1 AB0E4E0CE6A26EAAF92F2C3A7EB1EB02 cadaba7b60162f770706f5c05817d0022741be114a5fc6fe8749c561352230e2 e0afb3ea-b381-11ee-b0d4-001a4af901a5 https://dirros.openscience.si/Dokument.php?lang=slv&id=24144 Geološki zavod Slovenije Geologija 0 0 0