<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba arhivskega gradiva pri ustvarjanju avdiovizualnih projektov in kulturnih dogodkih</dc:title><dc:creator>Kosi,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valadžija,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gostenčnik,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>avdiovizualni projekti</dc:subject><dc:subject>posredovanje kulturnih vrednot</dc:subject><dc:subject>promocija arhivskega gradiva</dc:subject><dc:subject>arhivska umetnost</dc:subject><dc:subject>pripovedovanje zgodb</dc:subject><dc:description>V Pokrajinskem arhivu Maribor si že vrsto let prizadevamo za sodobno predstavitev arhivskega gradiva, ki presega klasične oblike razstav in objav ter odpira prostor za inovativne pristope k promociji kulturne dediščine. V zadnjem obdobju smo se povezali z domačimi ustvarjalci in kulturnimi institucijami, da bi na podlagi literarno-zgodovinskih dogodkov občinstvu približali pomen arhivskih virov in njihovo vlogo pri ohranjanju kolektivnega spomina. Sodelovanje s pisateljem Tonetom Partljičem se je izkazalo za izjemno uspešno. Skozi niz dogodkov, kjer smo povezovali njegove literarne stvaritve s konkretnimi arhivskimi in zgodovinskimi viri, smo dokazali, kako močna je lahko vez med literaturo in zgodovinsko resničnostjo. Partljičeve pripovedi pogosto temeljijo na resničnih dogodkih in ljudeh iz lokalnega okolja, pri čemer umetniška interpretacija odpira nove možnosti razumevanja preteklosti. Dogodki, kot so literarni večeri ob knjigah Sebastjan in most, Dupleška mornarica, Pasja ulica, Ljudje iz Maribora in srečanja o Josipu Vandotu, so nagovorili zelo raznoliko publiko - od strokovne javnosti do najširših generacij bralcev. Še posebej dragocen se je izkazal odziv obiskovalcev, ki so pogosto prvič spoznali, kako pomembno vlogo imajo arhivi kot skrbniki dokumentarne zapuščine. Skozi pripovedi o ljudeh, mostovih, psih, splavarjih in znanih kulturnikih smo obudili tudi manj znane plati lokalne zgodovine. Ti dogodki so hkrati postali pomemben del kulturnega dogajanja v mestu in širše, saj so bili vključeni tudi v večje festivalske in nacionalne programe (npr. Festival Lent, Evropski teden mobilnosti). Izkušnja potrjuje, da lahko arhivska dejavnost preko povezovanja z umetnostjo in pripovedjo postane živa, aktualna in družbeno relevantna. S tem prispevamo ne le k večji prepoznavnosti arhivov, temveč tudi k razvoju kulturne pismenosti in spoštovanju preteklosti kot temelja za razumevanje sedanjosti.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-08-05 11:13:35</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>31553</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 930.25:7.091</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 2591-0884</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.54356/MA/2025/BLGP3187</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 265602819</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
