<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ishemična možganska kap</dc:title><dc:creator>Tršan,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pretnar-Oblak,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>ishemična možganska kap</dc:subject><dc:subject>arterio-arterijski embolizem</dc:subject><dc:subject>kardioembolizem</dc:subject><dc:subject>in situ tromboza</dc:subject><dc:subject>intravenska tromboliza</dc:subject><dc:subject>mehanska revskularizacija</dc:subject><dc:subject>preventiva možganske kapi</dc:subject><dc:description>Ishemična možganska kap je najpogostejša oblika kapi, pri kateri zaradi motenega dotoka krvi v možganovino pride do ishemije in posledične okvare možganov. Najpogostejši vzroki so arterio-arterijska embolizacija iz aterosklerotično spremenjenih vratnih arterij, embolus iz srca ter in situ tromboza malih možganskih arterij, ki povzroči lakunarno obliko kapi. Precej redkejši so drugi opredeljeni vzroki, vzroka ishemične možganske kapi pa ne uspemo odkriti pri do 30% primerov. Nastanek ishemične možganske kapi je običajno akuten pojav, ki se kaže z žariščnim nevrološkim izpadom. Vzorec simptomov je odvisen od povirja arterije, ki je bila prizadeta. Če klinični znaki izzvenijo spontano v 24 urah, to imenujemo prehodna ishemična motnja. Prehodna ishemična motnja ali manjša ishemična možganska kap sta dejavnika tveganja za pojav hujše ishemične možganske kapi. Nepovratna okvara možganovine se pri ishemiji pojavi zelo hitro, zato je za uspešno zdravljenje bistveno hitro ukrepanje. Poleg usmerjenega nevrološkega in internističnega pregleda ter krvnih preiskav napravimo tudi slikovno diagnostiko. Običajno uporabljamo različne tehnike CT, s katerimi opredelimo velikost in lokacijo ishemije ter mesto zapore arterije. Za razrešitev ishemije imamo v ozkem časovnem oknu in ob upoštevanju kontraindikacij na voljo intravensko trombolizo in mehansko endovaskularno revaskularizacijo, ki pa je mogoča le ob zapori velikih možganskih arterij in je v Sloveniji na voljo zgolj v obeh kliničnih centrih (Maribor in Ljubljana). Ob uporabi specializiranih radioloških tehnik sta obe metodi izvedljivi v daljšem časovnem oknu. Po vsaki ishemični možganski kapi je tveganje za ponovitev veliko, zato je bistveno odkriti in odpraviti vzrok nastanka ter uvesti sekundarno preventivo.</dc:description><dc:publisher>Društvo Medicinski razgledi</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2026-08-04 15:13:50</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>31522</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.8</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0025-8121</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.61300/mr6302F06</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 203790339</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 192991235</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
