<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Narod na preklic?</dc:title><dc:creator>Maver,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Belorusija</dc:subject><dc:subject>zgodovina</dc:subject><dc:subject>Velika kneževina Litva</dc:subject><dc:subject>Aljaksander Lukašenka</dc:subject><dc:subject>procesi gradnje narodov v Evropi</dc:subject><dc:subject>demokratično gibanje v Belorusiji</dc:subject><dc:subject>belorusizacija</dc:subject><dc:description>Prispevek obravnava vprašanje gradnje beloruskega naroda in države in procesa postavlja ob bok s podobama v slovenskem primeru. Pri tem izpostavlja številne podobnosti, ki izhajajo iz skupne izkušnje življenja v okviru večjih državnih tvorb, in iz skupnega poudarjanja zgodovinskih temeljev, v glavnem osredinjenih ob spominu na drugo svetovno vojno. Toda obenem opozarja tudi na razlike, ki so posledica dejstva, da je bila v slovenskem primeru nacionalna kulturna in politična infrastruktura razvita precej pred državno osamosvojitvijo, v beloruskem pa je do prvega poskusa oblikovanja države prišlo, ko česa takega še ni bilo. Tudi takšno izhodišče je ustvarilo plodna tla za vzpostavitev Lukašenkovega režima, ki ga lahko opredelimo kot »neosvojetskega« in ki je po ponarejenih volitvah 2020 državo privedel na rob samostojnega obstoja. Prispevek navaja tudi veliko primerjav v procesih gradnje naroda in države med Belorusijo in Ukrajino.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2026-07-22 15:13:16</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>31238</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 94(05), 94(4):94(476)</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1318-0185</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.19233/AH.2022.46</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 137314307</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Imetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji. CC BY-NC 4.0</dc:rights></metadata>
