Čedomorstvo u modernoj i suvremenoj Crnoj goriKavarić, Milena (Avtor) Đoković, Rajka (Avtor) detomorsplavneporočene materenezakonski otrocikazniva dejanjazaporne kazniČrna gora19.st.21.st.Prispevek predstavlja odziv družbe na kaznivo dejanje detomora v dveh obdobjih v zgodovini Črne gore: v času obnove države v drugi polovici 19. Stoletja ter v sodobnosti, na začetku 21. stoletja. Na podlagi analize pravnih virov in etnografskega gradiva avtorici rekonstruirata odnos državnih oblasti, tako zakonodajnih kot sodnih, do detomora v Črni gori nekoč in danes. Sredi 19. stoletja je bil detomor pereč problem, pogojen s specifičnimi družbenimi okoliščinami, ki jih je zakonodajna oblast skušala reševati z najstrožjimi kaznimi. Vendar pa so sodišča, kot je razvidno iz neobjavljenih in objavljenih sodb, te ostre normativne določbe omiljevala in so namesto predpisane smrtne kazni za detomor izrekala zaporne kazni. Takemu kaznovalnemu pristopu so konec 19. stoletja sledili tudi predpisi, saj je bila tedaj smrtna kazen spremenjena v zaporno, hkrati pa se je kazala tudi težnja po njenem skrajšanju. Po razčlenitvi sprememb v načinu obravnave detomora v Črni gori v 19. stoletju avtorici v prispevku na kratko preletita tudi sodobne rešitve, naslanjajoč se na analizo sodne prakse med letoma 2008 in 2019, v kateri se detomor obravnava kot privilegirana oblika umora, za katero je predpisana kazen od šestih mesecev do petih let zapora. Analiza sodobne sodne prakse tako pokaže, da se pogosto izrekajo pogojne kazni ali minimalne zaporne kazni za dejanje, ki je privilegirano že z zakonskimi določili. Z empatičnim odnosom sodnikov do storilk kaznivega dejanja detomora se nadaljuje tradicija 19. stoletja, za katero je značilen prizanesljiv odnos do tega zločina.20222026-07-10 14:07:00Delo ni kategorizirano31085UDK: 94(05), 94(497.16)ISSN pri članku: 1318-0185DOI: 10.19233/AH.2022.16COBISS_ID: 186298627slImetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji. CC BY-NC 4.0