Metode za prepoznavanje terasiranosti površja na primeru Vipavskega gričevjaŠtaut, Lenart (Avtor) Topole, Maja (Avtor) Terasirana območja so pozornost različnih strokovnjakov vzbudila razmeroma pozno. Prvi njihov vpis na Unescov seznam je bil izveden leta 1979, zanimanje zanje pa se je krepilo na prehodu iz 20. v 21. stoletje,posebej po ustanovitvi Mednarodnega združenja terasiranih pokrajin (International Terraced Landscapes Alliance – ITLA). Eden ključnih problemov je evidentiranje teras. V prispevku primerjamo starejšo metodo, ki temelji na ročnem evidentiranju na podlagi topografskih zemljevidov in ortofoto posnetkov, ter novejšo metodo, temelječo na laserskem skeniranju površja. Ta omogoča vpogled pod rastlinski pokrov in samodejno digitalizacijo kulturnih teras, s čimer dobimo bistveno boljše podatke o terasiranosti območij. Rezultate smo povezali tudi z analizo tipov rabe zemljišč in preučili, pri katerih tipih so razlike med obema metodama največje.20242026-06-24 14:38:00Neznano30440UDK: 911.53+631.613:502.13(091)(497.473)ISSN pri članku: 0350-3895DOI: 10.3986/GV96204COBISS_ID: 232399619slSlovenija; © Zveza geografov Slovenije 2025