<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Lesna zaloga drevesnih in grmovnih vrst glede na višinske pasove v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Pintar,	Anže Martin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferreira,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kušar,	Gal	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skudnik,	Mitja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krajnc,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>nacionalna gozdna inventura</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>gozdovi</dc:subject><dc:subject>višinski pasovi</dc:subject><dc:subject>raznolikost</dc:subject><dc:subject>drevesne vrste</dc:subject><dc:subject>grmovne vrste</dc:subject><dc:subject>lesna zaloga</dc:subject><dc:description>slovenski gozdovi spadajo med vrstno pestrejše, saj v njih raste kar 71 avtohtonih drevesnih vrst. navkljub veliki vrstni pestrosti slovenskih gozdov v lesni zalogi le teh s 60 % prevla-dujeta bukev (Fagus sylvatica) in navadna smreka (Picea abies). Lesna zaloga merskih dreves narašča z nadmorsko viši-no, tako ima zgornji višinski pas največjo lesno zalogo, in sicer 398 m3/ha. obratno od lesne zaloge merskih dreves in grmov se shannon-wienerjev indeks vrstne pestrosti z nadmorsko višino zmanjšuje. podobno je tudi pri shannon-wienerjevem indeksu vrstne pestrosti podmerskih dreves, s tem da je v ni-žinskem pasu nekoliko manjši. delež smreke v lesni zalogi merskih dreves se veča z nadmorsko višino. v nižinskem pasu (do 300 m) znaša 10,2 %, v najvišjem pa 49,4 %. bukev je v zadnjem obdobju postala najpogostejša drevesna vrsta v dele-žu lesne zaloge merskih in podmerskih drevesnih vrst, kar nakazuje tudi na prihodnje večanje lesne zaloge deleža mer-skih dreves bukve. v nižinskem in spodnjem višinskem pasu (nižjem od 700 m) je delež lesne zaloge podmerskih dreves: termofilnih listavcev – predvsem malega jesena (Fraxinus ornus), črnega gabra (Ostrya carpinifolia), tujerodne robinije (Robinia pseudoaccacia) in sencozdržnega belega gabra (Car-pinus betulus) precej večji od deleža lesne zaloge teh drevesnih vrst v lesni zalogi merskih dreves. v merski zalogi podmer-skih grmovnih vrst tako v celotni sloveniji kot tudi v vseh vi-šinskih pasovih prevladuje navadna leska (Corylus avellana), ta prav tako močno prevladuje v vseh višinskih pasovih – naj-večji delež ima v višinskem pasu od 700 do 1.000 m (91,3 %), najmanjšega pa v nižinskem pasu (61,9 %).</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-04 13:22:37</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>29753</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*52</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 2335-2914</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.3986/fbg0118</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 280491523</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
