Nuklearna medicinaLežaič, Luka (Avtor) nuklearna medicinateranostikamolekularno slikanjePred desetimi leti je bila teranostika v onkologiji predvsem obetaven koncept. Uporaba enake biološke tarče za diagnostične in terapevtske namene je bila uveljavljena pri diferenciranem karcinomu ščitnice in pri nekaterih nevroendokrinih neoplazmah (NEN), medtem ko je bila širša uporaba v rutinski klinični praksi še omejena. V zadnjem desetletju pa se je razvoj nuklearne medicine odvijal hitreje, kot je bilo pričakovati. Peptidna receptorska radionuklidna terapija (PRRT) pri NEN in z ligandi za prostato specifičnega membranskega antigena (PSMA) usmerjeno radiologandno terapijo (PRLT) pri karcinomu prostate sta postali standardni obliki zdravljenja. Molekularno slikanje ni več le diagnostična metoda, temveč vse bolj služi kot biološki označevalec za izbiro zdravljenja, napoved odziva, oceno prognoze in spremljanje heterogenosti bolezni. Nekatere napovedi izpred desetih let so se tako v celoti uresničile. Druge – predvsem na področju radiomike, umetne inteligence in individualizirane dozimetrije – so se razvijale počasneje. Hkrati so se odprla nova vprašanja, ki jih leta 2016 še nismo dovolj jasno prepoznali: pomen intra- in intertumorske heterogenosti, potreba po »multitracer« pristopu in omejitve standardiziranih odmerkov ter terapevstskih shem pri sistemski radioligandni terapiji (RLT). V prihodnjem desetletju bo razvoj teranostike verjetno usmerjen v nova beta- in alfasevalce, individualizirano dozimetrijo, kombinacije RLT z drugimi onkološkimi zdravljenji ter uporabo umetne inteligence in radiomike za izbiro in sledenje bolnikov. Teranostika je danes uresničena vizija, vendar hkrati šele začetek resnično individualizirane onkologije.Kancerološko združenje Slovenskega zdravniškega društva; Onkološki inštitut20262026-06-03 07:52:35Neznano29669UDK: 61COBISS_ID: 279290371OceCobissID: 276317443Ljubljanaslby Authors