<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv nekaterih dejavnikov na bralne navade študentov univerzitetnih pedagoških programov</dc:title><dc:creator>Mažgon,	Jasna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač Šebart,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>bralne navade študentov</dc:subject><dc:subject>branje v družini</dc:subject><dc:subject>motivacija za branje</dc:subject><dc:subject>vključenost v vrtec</dc:subject><dc:subject>branje po spolu</dc:subject><dc:description>Izsledki raziskave, opravljene leta 2024/25 na izbranem vzorcu študentov univerzitetnih pedagoških programov v Sloveniji, kažejo, da so dejavniki, ki pomembno vplivajo na število prebranih knjig v odraslosti, zlasti branje v družini v otroštvu, izobrazba matere in tudi vključenost v vrtec. Na bralne navade študentov in študentk pomembno vplivata tudi branje iz veselja in motivacija za branje. Podatki ponovljene raziskave 2024/25 so slabši od tistih iz raziskave, ki smo jo opravili leta 2017/18. Študentke in študenti branju tedensko namenjajo manj časa, pogosteje kot leta 2017/18 pa izbirajo manj zahtevna besedila, a preberejo več knjig. Študentke so pri tem učinkovitejše od študentov, a so besedila, ki jih izbirajo, manj zahtevna; študenti pogosteje izbirajo zahtevnejša besedila in pogosteje v njih iščejo odgovore na vprašanja, ki jih zanimajo. Kar 30 % študentov je odgovorilo, da ne berejo, tako je odgovorilo 15 % študentk. Oboje je skrb zbujajoč podatek tudi za izvajalce visokošolskih pedagoških programov.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-05-20 12:51:13</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>29464</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 378</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0038-0474</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.63384/spB54z908s</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 264890371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
