Slovenska partizanska vojska in italijanski izstop iz vojneGuštin, Damijan (Avtor) NOVPOvojaške operacijepartizanivojskemobilizacijakapitulacija ItalijePrimorskaSlovenijazgodovinaVodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja je poleti 1943 predvidelo, da bo Italija kmalu izstopila iz vojne. Zato je zbralo vse partizanske brigade v Ljubljanski pokrajini, da bi tedaj osvojile čim več orožja in vojaškega materiala italijanske vojske. Ko je bila vdaja Italije 8. septembra 1943 objavljena, je Glavni štab NOV in POS ukazal takojšen pritisk na italijanske enote v garnizijah, da so se te vdajale in izročile več deset tisoč kosov orožja, tudi težjega. Hkrati je vodstvo odredilo splošno mobilizacijo moških v partizansko vojsko. Manj načrtovano je prebivalstvo na Primorskem sprožilo vstajo, ki je vodila v razpad italijanske oblasti in množično, marsikje spontano, vzpostavljanje partizanskih enot. Posledica tega procesa je bila hitra številčna rast partizanske vojske – od 6000 na okoli 25.000 pripadnikov. Organizacijski razvoj ji je komaj sledil. Število brigad, osnovnih bojnih enot, se je z novoustanovljenimi povečalo od 6 na 13 v Ljubljanski pokrajini in 9 na Primorskem. 20252026-04-08 12:40:04Neznano28817UDK: 94(100)"1939/1945"ISSN pri članku: 2630-3426DOI: 10.64651/8-1-6COBISS_ID: 268539395sl