<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv talnega gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na prehranjenost, rast in razvoj</dc:title><dc:creator>Fantinič,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Babič,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fičur,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šiškovič,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Iztok Jože	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozlovič,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Volk,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bučar-Miklavčič,	Milena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>oljke</dc:subject><dc:subject>oljčniki</dc:subject><dc:subject>gnojenje</dc:subject><dc:subject>gnojila</dc:subject><dc:subject>organska gnojila</dc:subject><dc:subject>mineralna gnojila</dc:subject><dc:subject>rast oljk</dc:subject><dc:subject>prehranjenost oljk</dc:subject><dc:description>V literaturi je malo podatkov o primerjalnih učinkih enake uporabe dušika z različnimi gnojili na rast in pridelek. Za oceno učinkov različnih dušikovih gnojil (mineralno gnojilo (MG), organsko-mineralno gnojilo (OMG) in organsko gnojilo – kozji gnoj, vdelan v tla (OG)) na rast, cvetenje in razvoj plodov oljk v zmernem sredozemskem podnebju je bil v oljčnem nasadu sorte ‘Maurino’ izveden petletni poljski poskus. Rezultati so pokazali, da nizka vsebnost fosforja in kalija v OMG v primerjavi z MG ni pomembno vplivala na rast in pridelek oljk, saj med oljkami, gnojenimi z enim ali drugim gnojilom, ni bilo bistvenih razlik. Vnos kozjega gnoja v tla brez dodatka drugih gnojil je povzročil manjše število plodov in manjšo rast oljk v primerjavi z drugimi gnojili, vendar so bili pridelki v vseh letih bolj enakomerni. Zato bi lahko kozji gnoj, vdelan v tla, predstavljal alternativo konvencionalnim metodam gnojenja v regijah z zmernim sredozemskim podnebjem. Primerjalna analiza laboratorijskih in NIR-meritev za oceno vsebnosti hranil v oljčnih listih je pokazala najboljše ujemanje pri dušiku (R² = 0,78), kar potrjuje potencial NIR-metode za hitro in stroškovno učinkovito spremljanje prehranjenosti oljk.</dc:description><dc:publisher>Annales ZRS</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-03-24 09:15:02</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>28563</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 633.852.73</dc:identifier><dc:identifier>ISBN: 978-961-7276-08-4</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.35469/978-961-7276-08-4</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 272408067</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Znanstveno-raziskovalno središče Koper</dc:rights></metadata>
