Revolucija, vojna, genocidKušej, Arne (Avtor) revizionizemtotalitarizemmednarodna državljanska vojnakolonializemliberalizemPrispevek obravnava hladnovojni zgodovinopisni revizionizem Françoisa Fureta, Richarda Pipesa in Ernsta Nolteja kot specifičen interpretativni projekt, katerega osrednji cilj je delegitimirati moderno revolucionarno tradicijo in jo predstaviti kot temeljni vir nasilja 20. stoletja. Analiza izhaja iz marksistične kritike italijanskega filozofa Domenica Losurda, ki revizionizma ne razume kot nevtralne reinterpretacije preteklosti, temveč kot politično motiviran diskurz, tesno povezan z ideološkimi boji hladne vojne. Članek pokaže, kako revizionistične teorije totalitarizma z izenačevanjem komunizma, fašizma in nacizma vzpostavljajo ostro ločnico med domnevno »normalnim« liberalnim Zahodom in »totalitarnimi ekscesi«, pri čemer sistematično izključujejo kolonializem in imperialistično nasilje iz jedra moderne zgodovine. V treh vsebinskih sklopih prispevek najprej analizira revizionistično obravnavo revolucije kot izvornega »totalitarnega« pojava, nato pojem »mednarodne državljanske vojne«, s katerim se nacistično in fašistično nasilje interpretira kot obrambno reakcijo na boljševiško grožnjo, nazadnje pa še revizionistično razumevanje genocida, ki izničenje manjvrednih rasnih sovražnikov ločuje od zgodovine liberalnega Zahoda. Losurdova kritika pokaže, da so ključne prakse totalne vojne in genocida nastajale v kolonialnem okviru liberalnih držav ter da nacistični projekt ne pomeni radikalnega preloma, temveč prenos in radikalizacijo kolonialnega nasilja v Evropi.20252026-03-13 08:40:28Delo ni kategorizirano28291UDK: 141.8ISSN pri članku: 0351-4285COBISS_ID: 267356931sl