<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uvodnik</dc:title><dc:creator>Kolar,	Staša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Feher,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>človek</dc:subject><dc:subject>okolje</dc:subject><dc:subject>antropocen</dc:subject><dc:subject>ekologija</dc:subject><dc:subject>trajnost</dc:subject><dc:subject>sonaravni razvoj</dc:subject><dc:description>Dandanes pogosto naletimo na omembo antropocena, ki naj bi poimenoval socio-geološko dobo, v kateri se trenutno nahajamo. Tako na primer francoski teoretik Bruno Latour (2018) v svojem delu Prizemljitev opisuje, kako se je človeška civilizacija razvila v razmeroma stabilnem obdobju in prostoru holocena, ki se končuje in umika pred novim obdobjem antropocena. Holocen nam je omogočil, da si sebe predstavljamo kot igralke_ce na statičnem odru, obkrožene z neanimiranimi kulisami, na katere lahko, kot v gledališču, pozabimo in se osredotočimo na dejanja igralk_cev. Danes, v antropocenu, pa so se »dekor, kulise, zaodrje, celotna stavba vzpeli na oder in igralcem spodkopavajo glavne vloge.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-03-12 10:05:11</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>28222</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 502.131.1</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0351-4285</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 250609411</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
