<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uresničevanje dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur</dc:title><dc:creator>Medvešek,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>dopolnilni pouk maternih jezikov in kultur</dc:subject><dc:subject>jezikovna politika</dc:subject><dc:subject>večjezičnost</dc:subject><dc:subject>implementacija politik</dc:subject><dc:subject>priseljenci</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Prispevek na podlagi perspektive staršev analizira uresničevanje dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur za otroke drugih narodnosti v Sloveniji ter pokaže, da kljub obstoječemu pravnemu okviru v praksi ostaja pomemben razkorak med deklarirano jezikovno politiko (policy-as-text) in njenim izvajanjem (policy-as-practice). Raziskava temelji na administrativnih (uradnih) podatkih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter primarnih empiričnih podatkih, zbranih z anketama med učitelji dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur ter starši. Teoretično izhodišče temelji na treh paradigmah jezikovne politike (jezik kot resurs, jezik kot pravica in jezik kot problem) ter na vlogi posredniških akterjev pri implementaciji. Rezultati raziskave kažejo visoko zadovoljstvo staršev s pedagoškimi vidiki dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur, medtem ko organizacijsko-prostorske vidike ocenjujejo nekoliko slabše. Med ključnimi izzivi starši izpostavljajo usklajevanje urnika ter pomanjkanje institucionalne podpore na ravni šol. Analiza pokaže, da je dostop do DPMJK prostorsko neenakomeren in močno odvisen od odločitev šol (prijava na javni poziv MVI ter zagotavljanje prostorov), pri čemer se del programa izvaja tudi izven sheme sofinanciranja ministrstva. Glede tega, kako naj bi se program izvajal, so mnenja staršev dokaj izenačena: približno polovica podpira obstoječi način, druga polovica pa se zavzema za večjo institucionalno integracijo programa v redni kurikul oziroma razširjeni program šole. Raziskava izpostavi tri sistemske dejavnike, ki prispevajo k razkoraku med normativnimi usmeritvami in dejanskim izvajanjem DPMJK: (1) program je umeščen zunaj rednega šolskega urnika, (2) financiranje in odgovornosti so razdeljene med državo izvora in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, (3) posledično je dostop do programa med jezikovnimi skupnostmi in območji neenakomeren.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-03-09 10:06:31</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>28045</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37:81'246(497.4)</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.69070/2026_8</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 270903299</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 264592387</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
