<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pridelek in kakovost hmelja v Sloveniji v prvem četrtletju tega stoletja</dc:title><dc:creator>Trošt,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Livk,	Joško	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>hmelj</dc:subject><dc:subject>hmeljarstvo</dc:subject><dc:subject>pridelek hmelja</dc:subject><dc:subject>kakovost hmelja</dc:subject><dc:subject>vsebnost alfa-kislin</dc:subject><dc:description>V začetku 21. stoletja je bilo v Sloveniji s hmeljem posajenih okoli 1800 ha hmelja, hmelj je pridelovalo več kot 200 hmeljarjev, povprečna površina hmeljišč na hmeljarski kmetiji pa je bila okoli 9 ha. Prevladovala je sorta Aurora, ki je bila zasajena v skoraj dveh tretjinah vseh hmeljišč. V letu 2012 je bilo s hmeljem posajenih nekaj manj kot 1200 ha, potem pa se je površina zopet začela povečevati in je trenutno okoli 1600 ha. Aktivnih hmeljarjev je v zadnjih letih okoli 120, povprečna velikost hmeljarske kmetije pa se je povečala na 14 ha. Z leti se je površina, posajena s sorto Aurora, zmanjševala, vse bolj pa se je uveljavljala sorta Celeia. Površina, posajena s sorto Bobek, je v zadnjih 25 letih na približno enaki ravni, to je 100 - 200 ha, delež površine s sorto Savinjski golding pa se počasi, a vztrajno zmanjšuje in je trenutno okrog 8 %. Podobno velja tudi za pridelek teh sort. Glede na pregled vremenskih razmer v pridelovalnih letih lahko sklepamo, da suša in vročina negativno vplivata tako na pridelek kot na kakovost hmelja (vsebnost alfa-kislin). Najmanjša vsebnost alfa-kislin je bila v izrazito vročih in sušnih letih 2003 in 2013. Vsebnost alfa-kislin pri sorti Aurora se v zadnjih 25 letih počasi, a vztrajno povečuje, medtem ko se nekatere druge sorte slabše prilagajajo vremenskim spremembam. To je najbolj opazno pri najstarejši sorti v naših hmeljiščih – sorti Savinjski golding, ki v zadnjih letih ne dosega minimalnih referenčnih vrednosti za vsebnost alfa-kislin. Kakovost hmelja je v veliki meri povezana tudi s sušenjem; bolj kot je hmelj presušen, več odpada vsebuje. Vsebnost listov in pecljev v hmelju se je v zadnjih 25 letih znižala za polovico, zahvaljujoč posodobitvi obiralnih strojev.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-02-26 12:01:28</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>27859</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 633.791</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 2536-1988</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 262342403</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije</dc:rights></metadata>
