<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Selen v vodnih in kopenskih rastlinah</dc:title><dc:creator>Lukšič,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Germ,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>selen</dc:subject><dc:subject>vodne rastline</dc:subject><dc:subject>kopenske rastline</dc:subject><dc:description>Tako vodne kot kopenske rastline so sposobne privzemati selen iz okolja. Sposobnost privzema selena se med vrstami in skupinami rastlin razlikuje. Rastline iz tal privzemajo selen prvenstveno v obliki selenata, ki ga nato pretvorijo v selenit in selenove-aminokisline, kot sta selenometionin in selenocistein. Zaradi različnih antropogenih dejavnikov in predvsem dejavnosti človeka, se povečuje obremenjenost vodnih virov s selenom. Vodne rastline, ki so sposobne privzemati večje količine selena iz vode, lahko uporabimo za čiščenje s selenom obremenjenih umetno ustvarjenih in naravnih vodnih teles. Služijo lahko tudi kot bioindikatorji obremenjenosti s selenom. Selen ima pri kopenskih rastlinah pozitiven učinek na rast rastlin in dozorevanje semen. Pozitivni učinki selena se odražajo tudi v večji zaščitenosti rastlin pred ultravijoličnim sevanjem, mrazom, sušo in zmanjšanim privzemom težkih kovin iz tal ter večjo zaščitenostjo rastlin pred patogeni in rastlinojedci. Prisotnost selena v kmetijskih rastlinah vpliva na zmanjšanje proizvodnje rastlinskega hormona etilena, ki je odgovoren za senescenco in zorenje plodov. Selen tako lahko prispeva tudi k daljši obstojnosti plodov. Rastline, ki imajo večjo sposobnost za privzem selena iz tal, lahko uporabimo tudi za fitoremediacijo s selenom onesnaženih tal. Poznavanje načinov privzema in akumulacije selena v vodne in kopenske rastline je ključno za razumevanje kroženja selena v okolju.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2026-01-28 10:36:44</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>26985</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 581.5</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1855-7996</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.3986/fbg0034</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4471375</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Imetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji</dc:rights></metadata>
