<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kakovost problemov, obravnavanih pri problemskem učenju</dc:title><dc:creator>Gönc,	Vida	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nerat,	Jasmina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>evalvacija</dc:subject><dc:subject>problemi</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:description>Uvod: Z vpeljavo problemskega učenja se je spremenil kontekst učenja. Z uporabo kakovostnih problemov v okviru problemskega učenja se spodbuja kritično mišljenje, skupinske interakcije, uporaba teorije v praksi. Namen raziskave je bil ugotoviti oceno študentov zdravstvene nege glede kakovosti problemov, obravnavanih v okviru problemskega učenja. Metode: Uporabljeno je bilo kvantitativno neeksperimentalno raziskovanje, podatki so bili zbrani s tehniko anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 196 študentov zdravstvene nege. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena deskriptivna statistika, t-test in korelacijska analiza. Statistično značilnost smo preverjali na ravni 5% tveganja. Rezultati: Povprečne ocene vseh trditev, ki so se nanašale na oceno kakovosti problemov, obravnavanih v okviru problemskega učenja, so bile visoke ( &gt; 4 od 5). Glede na način študija zdravstvene nege (redni, izredni študij) (t = %1,333, p = 0,558) in spol (t = 0,236, p = 0,354) ne prihaja do razlik v oceni kakovosti obravnavanih problemov. Ugotovljene so bile razlike v oceni kakovosti obravnavanih problemov glede na zaposlenost v zdravstvu (t = 2,109, p = 0,04) ter pozitivna šibka povezanost (r = 0,190, p = 0,002) med starostjo in oceno kakovosti obravnavanih problemov. Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže visoko oceno kakovosti problemov, obravnavanih v okviru problemskega učenja, s čimer se pri študentih spodbuja samousmerjeno učenje, povečuje zanimanje za učno enoto in izboljšujejo motivacija za delo, komunikacijske spretnosti ter kritično razmišljanje. Nadaljnje raziskave bi bilo smiselno usmeriti v spremljanje vpliva problemskega učenja na učne izide ter uvedbo problemskega učenja v vse učne enote v okviru študija zdravstvene nege.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2026-01-28 00:44:48</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>26869</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1318-2951</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.14528/snr.2016.50.3.113</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 525749017</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
