<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s problemskim učenjem</dc:title><dc:creator>Gönc,	Vida	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nerat,	Jasmina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>problemsko zasnovan študij</dc:subject><dc:subject>učenje</dc:subject><dc:subject>evalvacija</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:description>Uvod: Problemsko učenje predstavlja premik v izobraževalni paradigmi, saj predstavlja na posameznika usmerjeno učenje, ki spodbuja razvijanje samostojnosti, znanj, spretnosti in lastnosti, potrebnih za delovanje v zdravstveni negi. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo študentov rednega in izrednega študija zdravstvene nege s problemskim učenjem. Metode: Uporabljeno je bilo kvantitativno neeksperimentalno raziskovanje, podatki so bili zbrani s tehniko anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 196 študentov zdravstvene nege. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena deskriptivna statistika, t-test in korelacijska analiza. Statistično značilnost smo preverjali na ravni 5% tveganja. Rezultati: Povprečne ocene vseh trditev, ki so se nanašale na zadovoljstvo študentov s problemskim učenjem, so bile zelo visoke (&gt; 4 od 5). Glede na način študija zdravstvene nege (t = -0,818, p = 0,414) in spol (t = -0,002, p = 0,998) ne prihaja do razlik v oceni glede zadovoljstva s problemskim učenjem, vendar se je pokazal pozitiven vpliv delovnih izkušenj pri študentih izrednega študija, zaposlenih v zdravstvu. Ugotovljena je bila povezanost med starostjo študentov in zadovoljstvom s problemskim učenjem (r = 0,198, p = 0,006). Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže, da problemsko učenje pri študentih zdravstvene nege izboljšuje motivacijo za delo ter spodbuja tako samostojen študij kot delo v skupinah. Nadaljnje raziskave bi bilo potrebno usmeriti na problemsko učenje v klinični praksi in aplikacijo teoretičnih znanj v klinično okolje.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2026-01-28 00:44:07</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>26842</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1318-2951</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.14528/snr.2015.49.3.72</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 524914457</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
