<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kakovost življenja starostnikov z depresijo v domskem varstvu</dc:title><dc:creator>Pap,	Zoltan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Habjanič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Belović,	Branislava	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>zdravje</dc:subject><dc:subject>samoocena</dc:subject><dc:subject>socialna vključenost</dc:subject><dc:subject>starostniki</dc:subject><dc:subject>kvaliteta življenja</dc:subject><dc:description>Uvod: Starostno obdobje spremljajo številne spremembe, ki povečajo starostnikovo ranljivost in hkrati oblikujejo značilne simptome depresije ter vplivajo na kakovost življenja. Namen raziskave je ugotoviti razlike v kakovosti življenja, vključevanju v družabne aktivnosti in samooceni zdravja starostnikov z depresijo in starostnikov brez depresije. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Vključenih je bilo 138 oseb, od tega 69 oseb z depresivno motnjo in 69 oseb brez depresivne motnje. Podatki so bili pridobljeni z osebnim anketiranjem starostnikov, ki so bili stanovalci izbranih domov za starejše občane v Pomurju. Uporabljen je bil vprašalnik EuroQol-5D (Euro Quality of life - 5 Dimension), zanesljivost je bila dobra (r = 0,86). Raziskava je potekala oktobra 2013. Pridobljeni podatki so bili obdelani v statističnem programu IBM SPSS Statistics ver. 19.0. Za testiranje hipotez je bil uporabljen test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati pokažejo, da je kakovost življenja depresivnih anketirancev značilno slabša (p &lt; 0,001) kot kakovost življenja anketirancev brez depresije. Anketiranci z depresijo se značilno manj (p &lt; 0,005) vključujejo v družabne aktivnosti. Prav tako je samoocena zdravja anketirancev z depresijo, prikazana z vizualno analogno lestvico, značilno slabša (p &lt; 0,001). Diskusija in zaključek: Depresija povzroča hudo poslabšanje kakovosti življenja obolelih oseb. Starostniki z depresijo, ki bivajo v domskem varstvu, pogosteje opuščajo aktivnosti, za katere bi bili še zmožni, in se manj vključujejo v družabne aktivnosti. Več pozornosti je potrebno nameniti za ohranjanje obstoječih sposobnosti starostnikov in tako ohraniti posameznikov občutek lastne učinkovitosti in zadovoljstva.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2026-01-28 00:43:56</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>26827</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.98:616.89</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1318-2951</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.14528/snr.2015.49.1.43</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 520429081</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
