<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ocena rabe alkohola pri študentih zdravstvene nege s pomočjo vprašalnika AUDIT</dc:title><dc:creator>Bogataj,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plazar,	Nadja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>zloraba alkohola</dc:subject><dc:subject>stopnja tveganja</dc:subject><dc:subject>študentje</dc:subject><dc:description>Uvod: V Sloveniji je uživanje alkohola med mladimi pereč problem. Namen raziskave je bil ugotoviti način in stopnjo tveganja pitja pri populaciji študentov zdravstvene nege ter poiskati razlike pri tveganosti pitja glede na spol, način študija in starost. Metode: Anketiranje je potekalo v koledarskemletu 2012. Študentom prvega letnika zdravstvene nege je bil razdeljen vprašalnik AUDIT. Raziskovani vzorec je obsegal 182 študentov zdravstvene nege in je bil pridobljen z neslučajnostnim priložnostnim vzorčenjem. Poleg osnovne deskriptivne statistike so bili uporabljeni test hi-kvadrat, Studentov t-test neodvisnih vzorcev in Spearmanov koeficient rangakorelacije. Rezultati: Iz seštevka točk vprašalnika je razvidno, da moški anketiranci oziroma redni študentje pijejo bolj tvegano. Statistično pomembna razlika se kaže med povprečji skupnih seštevkov točk vprašalnika AUDIT glede na spol (t = 5,852, p &lt; 0,001) in glede na način študija (t = 3,024, p &lt; 0,01). Pri ugotavljanju povezanosti med starostjo in skupnim seštevkom točk vprašalnika se je izkazalo, da spremenljivki zmerno korelirata (r = -0,348, p &lt; 0,001), pri čemer so mlajši anketiranci dosegali višje seštevke točk. Diskusija in zaključek: Rezultati raziskave kažejo različne stopnje tveganja pitja alkohola pri določenem deležu rednih študentov povprečne starosti dvajset let. Ugotovljeno je, da bolj tvegano pijejo moški anketiranci oziroma redni študentje. Ugotovitve raziskave nakazujejo in odpirajo potrebo po obsežnejši analizi načina pitja med študenti in dejavnikov, ki na to vplivajo. Ob tem je neizogibno potrebno razmišljanje usmeriti v primerne strategije preventivnega delovanja.</dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2026-01-28 00:43:27</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>26792</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1318-2951</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 519637017</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
