<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinkovitost komunikacije diplomiranih in srednjih medicinskih sester z dementnimi bolniki v psihiatričnih bolnišnicah</dc:title><dc:creator>Blazinšek,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zurc,	Joca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skela-Savič,	Brigita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>staranje prebivalstva</dc:subject><dc:subject>mentalno zdravje</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega psihiatričnega bolnika</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:description>Uvod: Število starejših oseb v Sloveniji in svetu narašča ter s tem tudi število obolelih za demenco. Eden od pomembnih dejavnikov, ki prispeva k dobri oskrbi bolnika z demenco, je tudi ustrezna in učinkovita komunikacija. Namen raziskave je bil ugotoviti znanje srednjih in diplomiranih medicinskih sester o učinkovitosti komuniciranja z dementnimi bolniki ter povezavo učinkovitosti komuniciranja z izobrazbo in starostjo anketiranih in zdravstveno institucijo, iz katere izhajajo. Metode: Raziskava temelji na empirični kvantitativni metodi dela, uporabili smo strukturirani vprašalnik - test znanja. Način vzorčenja je bil neslučajnostni namenski vzorec. Končni vzorec je predstavljal 72 medicinskih sester, od tega 30 iz Psihiatrične klinike Ljubljana in 42 iz Psihiatrične bolnišnice Begunje. V raziskavi je sodelovalo 26,4 % diplomiranih medicinskih sester in 73,6 % srednjih medicinskih sester oziroma tehnikov zdravstvene nege. Glede na starost so sodelovali pretežno mlajši zaposleni med 20. in 30. letom (50 %), manj jih je bilo med 31. in 40. letom (22,2 %) ter starosti 41 let ali več (27,8 %). Statistična analiza je vsebovala t-test za neodvisne vzorce, analizo variance in linearno regresijo. Rezultati: Ugotovili smo, da so diplomirane medicinske sestre pokazale več znanja o učinkoviti komunikaciji z bolniki z demenco kot srednje medicinske sestre (p &lt; 0,001). Primerjava po starostnih skupinah (p = 0,286) in med dvema psihiatričnima bolnišnicama (p = 0,754) ni pokazala statistično pomembnih razlik v znanju o učinkoviti komunikaciji z dementnimi bolniki. Diskusija in zaključek: Obravnava bolnika s kognitivnimi motnjami zahteva veliko prilagajanja njegovemu razpoloženju in njegovim zmožnostim. Pričujoča raziskava kaže, da se z izobraževanjem poveča znanje učinkovite komunikacije z dementnimi bolniki.</dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2026-01-28 00:43:06</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>26765</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1318-2951</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 519101465</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
