<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Samoocena usposobljenosti medicinskih sester za zdravstveno oskrbo pacientov v akutnih situacijah</dc:title><dc:creator>Černe,	Tanita Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medvešček,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ušaj,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prosen,	Mirko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ličen,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre novinke</dc:subject><dc:subject>profesionalne kompetence</dc:subject><dc:subject>samoocena</dc:subject><dc:subject>mentorstvo</dc:subject><dc:description>Uvod: Od novozaposlenih medicinskih sester se velikokrat pričakuje, da bodo delovale enako kompetentno kot izkušene. Namen raziskave je bil preučiti razliko pri samooceni usposobljenosti za zdravstveno oskrbo pacientov v akutnih situacijah med novozaposlenimi medicinskimi sestrami in zaposlenimi več kot eno leto.Metode: Uporabljena je bila opisna neeksperimentalna kvantitativna metoda. S spletnim vprašalnikom je bilo izvedeno anketiranje na priložnostnem vzorcu 98 oseb, zaposlenih v zdravstveni negi. Podatki so bili zbrani na podlagi vprašalnika »Percepcija zdravstvene oskrbe v akutnih situacijah« (ang. Perception to Care in Acute Situations). Podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike in Mann Whitneyjevega U-testa, Kruskal Wallisovega H-testa. Upoštevana stopnja statistične značilnosti je bila p &lt; 0,05.Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so novozaposlene medicinske sestre zdravstveno oskrbo v akutnih situacijah samoocenile slabše kot medicinske sestre, zaposlene več kot leto dni (U=271,000, p &lt; 0,001). Ugotovitve kažejo tudi razliko v samooceni usposobljenosti med medicinskimi sestrami z malo izkušnjami v akutnih situacijah in tistimi z veliko izkušnjami (U=293,000, p &lt; 0,001).Diskusija in zaključek: Novozaposlene medicinske sestre se v začetku ne počutijo dovolj sposobne za samostojno delo v akutnih situacijah. Ugotovljeno je bilo, da na samooceno usposobljenosti medicinskih sester vplivajo spol, starost, delovna področja in predhodne izkušnje z akutnimi situacijami. Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na vrsto izzivov, s katerimi se soočajo novozaposlene medicinske sestre in na pomen mentoriranja v zdravstveni negi.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2026-01-28 00:38:59</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>26614</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1318-2951</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.14528/snr.2023.57.4.3175</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 178764291</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
