<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Koliko se lahko približamo željam javnosti za občutno zmanjšanje rabe pesticidov v kmetijski pridelavi in kakšne učinke prinaša uvajanje alternativnih pristopov zatiranja škodljivih organizmov?</dc:title><dc:creator>Lešnik,	Mario	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>pesticidi</dc:subject><dc:subject>hrana</dc:subject><dc:subject>varstvo rastlin</dc:subject><dc:subject>škodljivi organizmi</dc:subject><dc:subject>zatiranje</dc:subject><dc:description>V članku so predstavljene nekatere okoliščine odnosa javnosti do postopkov registracije in regulacije rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v EU, zahteve po zmanjšanju porabe FFS, možnosti za zmanjšanje porabe FFS in nekateri učinki uvajanja alternativnih metod zatiranja škodljivih organizmov. Znanstveni razvoj na področju varstva rastlin je zagotovil veliko novih sredstev in metod za nekemično zatiranje ŠO, vendar uporaba le teh trenutno ne omogoča popolnega prenehanja rabe kemičnih FFS. Ena od ovir za obsežno zmanjšanje rabe kemičnih FFS je manjša ekonomska učinkovitost zatiranja ŠO z uporabo alternativnih metod in sredstev ter premajhna prilagoditev kmetijskih ekosistemov za izvedbo metod biotičnega varstva (spremembe pri obdelavi tal, v kolobarju, pri gojenju dosevkov, vzdrževanju robnih habitatov). </dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2026-01-26 14:48:52</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>25658</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 632.937</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1855-7996</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.3986/fbg0056</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 45569069</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Imetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji</dc:rights></metadata>
