<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Gore kot prostor pripadnosti</dc:title><dc:creator>Mikša,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorn,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>planinstvo</dc:subject><dc:subject>planinska društva</dc:subject><dc:subject>planinske koče</dc:subject><dc:subject>narodna identiteta</dc:subject><dc:subject>Alpe</dc:subject><dc:description>Članek obravnava življenjsko in planinsko pot Branka Zemljiča (1887–1961), učitelja, kulturnega delavca in dolgoletnega tajnika Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Njegovo delovanje je umeščeno v širši okvir razvoja planinstva na Slovenskem na prelomu iz 19. v 20. stoletje ter prva desetletja 20. stoletja, ko so bile gore ne le prostor za preživljanje prostega časa, temveč tudi prizorišče narodnostnega in kulturnega boja. Posebna pozornost je namenjena Zemljičevim prizadevanjem za utrjevanje slovenske navzočnosti v savinjskem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Izpostavljena je »zgodba« iz njegovih mladostnih let o območju Korošica pod Ojstrico oziroma osebna izpoved narodnostnega boja, povezana s simbolnim pomenom planinskih koč. Zemljičevo delo kaže, kako so se v planinstvu prepletali vsakdanji napori posameznika z vprašanjem identitete in pripadnosti, njegova zapuščina pa ponuja dragocen vpogled v nastajanje slovenskega planinskega prostora.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-01-26 14:25:00</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>25655</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 796.52:316.7</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0023-4923</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.56420/Kronika.73.3.14</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 262417667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
