Benediktinci in grofje CeljskiKosi, Miha (Avtor) Zgornja Savinjska dolinasrednji vekGornji Gradbenediktinski samostankolonizacijagrofje Vovbrškigospodje Žovneškigrofje CeljskiodvetništvotrgiCelotna Zgornja Savinjska dolina je bila v začetku 12. stoletja veliko zemljiško gospostvo Bavarca Diepolda de Chagere s središčem v Gornjem Gradu. Leta 1140 ga je daroval za ustanovitev benediktinskega samostana, manjši del pa je pripadel Ogleju. Samostan je v 333 letih obstoja z obsežno kolonizacijo oblikoval kulturno krajino z ok. 750 kmetijami in urbanimi naselbinami (trgi) Gornji Grad, Ljubno in Rečica. Oglejske posesti z gradovi Gornji Grad, Vrbovec in Mozirje so bile od konca 13. stoletja fevdi v rokah lokalnih rodbin. Najvplivnejši politični sili so predstavljali grofje Vovbrški in gospodje Žovneški. Vovbrški s središčem v Mozirju so 1286 postali tudi dedni advokati benediktinske opatije, po izumrtju 1322 so jih nasledili Žovneški (od 1341 grofje Celjski). Samostan je bil 1461 priključen novoustanovljeni škofiji v Ljubljani, 1473 pa ukinjen. Gornji Grad je bil nadalje sekundarna rezidenca ljubljanskega škofa.20252026-01-23 13:39:02Neznano25586UDK: 94(497.4Zgornja savinjska dolina)"11/14"ISSN pri članku: 0023-4923DOI: 10.56420/Kronika.73.3.01COBISS_ID: 263236611sl