Rastni odzivi bele jelke (Abies alba) in navadne bukve (Fagus sylvatica) na klimatske dejavnike vzdolž KarpatovLipužič, Pia Caroline (Avtor) Čater, Matjaž (Mentor) podnebne spremembedendrokronologijaekofiziologijalesna anatomijameteorološki parametridisertacijeŠtudija je sestavljena iz treh vsebinsko dopolnjujočih sklopov in daje vpogled v najnovejše odzive bele jelke in navadne bukve na okoljske dejavnike ter vključuje napovedi odziva na podnebne spremembe in prispeva pri oblikovanju gozdnogojitvenih usmeritev za gospodarjenje v prihodnje. Vzdolž gorskega masiva Karpatov od smo izbrali osem lokacij v odraslih, optimalno razvitih gospodarskih jelovo-bukovih sestojih in pragozdnih rezervatih nad 800 m nad morjem. Izmerili smo asimilacijski odziv mladja v treh zaporednih rastnih obdobjih in odvzeli izvrtke 15 dominantnih jelk in bukev na izbranih lokacijah za dendrokronološko in lesno-anatomsko analizo. Največjo asimilacijsko učinkovitost jelke smo izmerili v svetlobnih razmerah pod zastorom matičnega sestoja, pri bukvi pa na odprtem. Tako bukev kot jelka kažeta večjo debelinsko rast z več padavinami v juliju in manjšo rast z večjimi povprečnimi in največjimi temperaturami v juniju tekočega leta. Pri jelki smo potrdili statistično značilno pozitivno korelacijo med debelinsko rastjo in temperaturo pozimi, bukev pa negativno korelacijo med debelinsko rastjo in temperaturo poleti. Severna rastišča postajajo za rast obeh vrst ugodnejša, zlasti za jelko. Pri jelki smo potrdili statistično negativno korelacijo med relativno prevodno površino in gostoto celic, povprečno površino celic in gostoto celic ter srednjo debelino tangencialnih celičnih sten in relativno prevodno površino. Izmerjene lastnosti trahej pri bukvi so v korelaciji s širino branik. Bukev in jelka se odzivata na podnebne parametre na izbranih lokacijah različno, pri čemer je jelka bolj odporna na sušo kot bukev.P. C. Lipužič20252026-01-21 14:24:29Doktorsko delo/naloga25497UDK: 630*56:630*111(043.3)=163.6COBISS_ID: 258945283sl