<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ugovor vesti</dc:title><dc:creator>Mišič,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>ugovor vesti</dc:subject><dc:subject>svoboda vesti</dc:subject><dc:subject>osebna prepričanja</dc:subject><dc:subject>delovno razmerje</dc:subject><dc:subject>enaka obravnava</dc:subject><dc:description>Nedavna sprememba Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD- 1D), ki je ukinila pravico do ugovora vesti za farmacevtske strokovne delavce, je oživila strokovno in splošno razpravo o tej ustavni pravici. Pravica do ugovora vesti, ki je splošno urejena v Zakonu o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), srečamo pa jo še na področju vojaške službe oziroma obrambe države, je zdaj izrecno urejena tudi za farmacevtske strokovne delavce, s čimer so se ti kot poklicna skupina izenačili s poklicno skupino zdravnikov, za katere je ugovor vesti urejen v zanje področnem zakonu, in sicer Zakonu o zdravniški službi (ZZdrS).3 Vendar pa se lekarniški delavci v razmerju do zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev po novem nahajajo v pomembno drugačnem položaju, saj je ZLD-1D uveljavljanje ugovora vesti zanje izrecno prepovedal. To odpira številna (ustavno)pravna vprašanja, ne nazadnje pa tudi vprašanja o razmerju med delovnimi in drugimi obveznostmi delavcev v delovnem razmerju, ki segajo onkraj področja zdravstvene dejavnosti, oziroma različne vidike ravnanja delavca in delodajalca v zvezi z ugovorom vesti in širše ustavne kategorije svobodo vesti ter pluralnih delovnih okolij.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-24 10:06:16</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>24915</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 17:349:614</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1580-6316</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 235909891</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
