<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Porodna poškodba – avulzija mišice levator ani</dc:title><dc:creator>Vodopivec,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šćepanović,	Darija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blaganje,	Mija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>medenično dno</dc:subject><dc:subject>porodna poškodba</dc:subject><dc:subject>zdrs medeničnih organov</dc:subject><dc:subject>pregled</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:description>Ob prvem vaginalnem porodu ženske pride v 10–35 % do avulzije oz. odtrganja dela mišice levator ani (MLA) z njenega narastišča na sramni kosti. Avulzija MLA je pomemben dejavnik tveganja za motnje v delovanju medeničnega dna in za zdrs medeničnih organov. MLA sestavljajo 3 strukturne komponente: m. iliococcygeus, m. pubococcygeus, m. puborectalis. Slednja tvori zanko okrog anorektalnega stika in s tem vzdržuje anorektalni kot. Trikotni prostor, ki ga zanka MLA obdaja, imenujemo levatorjev hiatus, skozi katerega potekajo sečnica, nožnica in anus. Levatorjev hiatus predstavlja največjo potencialno herniacijsko odprtino v telesu. Ob kronanju plodove glavice se morajo medialne vitre MLA raztegniti tudi do trikratne dolžine v mirovanju. Doslej dokazani dejavniki tveganja za avulzijo MLA so: višja starost ob prvem porodu, nižji indeks telesne mase porodnice, porod s forcepsom in z vakuumsko ekstrakcijo, podaljšana druga porodna doba. O vlogi epiziotomije se literatura razhaja. Epiduralna analgezija bi lahko bila zaščitni dejavnik. Klinično lahko avulzijo MLA prepoznamo s palpacijo kontinuitete mišice preko stene nožnice. Diagnostični standard za avulzijo MLA je transperinealni ultrazvočni pregled (UZ). Zgodnje odkrivanje in ukrepanje bi bilo smiselno, da bi izboljšali oskrbo žensk s porodno poškodbo MLA in zmanjšali vpliv le-te na kakovost življenja ženske. Pomembno bi bilo, da bi imele ženske s porodno poškodbo medeničnega dna možnost fizioterapevtske obravnave po porodu. Transperinealni UZ za oceno MLA in analnega sfinktra bi bilo smiselno opraviti pri ženskah po prvem vaginalnem porodu, predvsem v primeru večje poškodbe porodne poti po porodu in v primeru poteka poroda z večjim tveganjem za porodno poškodbo MLA.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-12 13:57:32</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>24694</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.1</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1318-0347</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.6016/ZdravVestn.3584</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 256513027</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
