<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Lastništvo stanovanj v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Sendi,	Richard	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>globalna finančna kriza</dc:subject><dc:subject>stanovanjski mehurček</dc:subject><dc:subject>stanovanjska politika</dc:subject><dc:subject>lastništvo stanovanj</dc:subject><dc:subject>samogradnja</dc:subject><dc:subject>družinska hiša</dc:subject><dc:subject>stanovanja</dc:subject><dc:subject>komunizem</dc:subject><dc:description>Novejše raziskave kažejo, da se deleži lastniških stanovanj po vsej Evropi zvišujejo, primerjava statističnih podatkov pa kaže velike razlike v velikosti tega sektorja med zahodnoevropskimi državami ter državami Srednje in Vzhodne Evrope. Razvoj in rast lastniških stanovanj v zahodnoevropskih državah sta bila v znanstveni literaturi temeljito obdelana, pri čemer so bile predstavljene različne teorije, njihova močna prevlada v srednje- in vzhodnoevropskih državah pa je slabo raziskana. Zaradi pomanjkanja podrobne znanstvene razprave o tej temi je v literaturi še naprej vrzel, ki se kaže v tem, da še vedno ni utemeljene razlage neprimerno večjega razmaha stanovanjskega lastništva v postkomunističnih državah Srednje in Vzhodne Evrope. V članku skuša avtor to vrzel zapolniti. Njegov glavni argument je, da ni nujno, da dosedanje teorije, ki so jih razvili za razlago rasti stanovanjskega lastništva v zahodnoevropskih državah%(gospodarstvih z dolgo tradicijo kapitalizma), veljajo tudi za srednje- in vzhodnoevropske države% (nekdanja komunistična planska gospodarstva). Razprava se osredotoča na Slovenijo. Avtor skuša oblikovati alternativno teorijo, s katero bi lahko bolje pojasnili in razumeli vse večje preference do lastniških stanovanj v državi.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2025-08-12 11:19:32</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>23310</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 332.851(497.4)</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0353-6483</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.5379/urbani-izziv-en-2017-28-01-005</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2837187</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
